Predlog zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami bi naj kmetijsko ministrstvo v ponedeljek poslalo v koalicijsko usklajevanje. Pri vprašanju odškodnin predlaga dve različici, bodisi oblikovanje odškodninskega sklada bodisi izplačilo prek proračunske postavke.

Kot je poudaril direktor direktorata za varno hrano na ministrstvu Matjaž Kočar, je še vedno nerešeno vprašanje odškodnine v primeru nenamernega mešanja tovrstnih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami. "Srečujemo se s pravili igre EU glede t.i. shem, ki na nek način vplivajo na to," je dejal in pojasnil, da se je v četrtek sestala projektna skupine za pripravo zakona, ki predlaga dve možnosti.

Prva - ki jo svetuje tudi Bruselj - je oblikovanje odškodninskega sklada, druga - tej Bruselj trenutno ni najbolj naklonjen - pa predvideva izplačilo odškodnin prek proračunske postavke, je pojasnil Kočar. Ministrstvo za kmetijstvo bo omenjeni predlog zakona v koalicijsko usklajevanje poslalo z obema različicama, ki ju bodo tudi obrazložili. "V tem času bo vsekakor padla tudi odločitev ministrstva za finance glede sklada," je dejal.

Kot je pojasnil Kočar, za oblikovanje odškodninskega sklada potrebujejo soglasje ministrstva za finance. To se mora odločiti, ali je predlog, ki ga je oblikoval Bruselj, sprejemljiv. Če bo finančno ministrstvo dalo zeleno luč za sklad, bo šel predlog zakona v postopek - predlagali bodo sprejem po nujnem postopku - s to različico. "Če bo sprejeta različica zakona z odškodninskim skladom, imamo neformalno zagotovitev, da bo Bruselj tudi dal zeleno luč za to obliko odškodnine," je poudaril.

Ideja o oblikovanju sklada je že obstajala, vendar ministrstvo za finance tega predloga pred dvema letoma ni podprlo. Takratni minister za finance Andrej Bajuk je dejal, da gre za dodatno parafiskalno obremenitev proizvajalcev, je navedel Kočar. Bruselj je takrat dal zeleno luč za neposredne odškodnine, kar je obstoječi predlog zakona vseboval.

Zdaj so se razmere spremenile, je dejal in dodal, da Bruselj priporoča oblikovanje sklada, za kar pa je seveda potrebno še soglasje ministrstva za finance. Pri pridobivanju sredstev za sklad po Kočarjevih pojasnilih obstajata dve možnosti. Prva po modelu Danske, kjer se takse zbirajo po hektarju, druga po modelu Portugalske, kjer je obremenitev vezana na kilogram semena.

Vir: umanotera.org/etc