Zadovoljni smo takrat ko uresničujemo želje!
Ko kupimo nov avto, nov televizor, obleko, čevlje. Ko pomagamo sosedu. Ko kupimo otroku darilo. Ko objamemo drago osebo.

Včasih smo zadovoljni dalj časa, včasih nas zadovoljstvo hitro mine. Ponavadi je to ob nakupu materialnih dobrin. Vedno znova nas namreč obveščajo, da nudijo nov, boljši tip avtomobila, televizorja, obleke. Okolica, družba nas ves čas usmerja. Sporoča nam kaj je za nas najbolje. Pri uresničevanju takšnih napotkov pa ne občutimo vedno zadovoljstva, ali pa to traja prekratek čas.

Pravo zadovoljstvo je tisto, ki ga sami začutimo, ki traja dalj časa, tisto, ki ob podoživljanju vedno znova izzove prijeten občutek ugodja, tisto, ki nas izpolnjuje!

Zadovoljni smo ko karkoli dobimo, ko nekaj ustvarimo, dosežemo, ob nasmešku prijaznega znanca, zahvali pomoči potrebnega človeka, ob veselju otroka, ki mu podarimo najlepšo igračo!

Imam občutek, da smo najbolj zadovoljni, ko poleg sebi tudi drugim pomagamo k zadovoljstvu. To je lahko takrat ko nekaj nesebično poklanjamo, pa čeprav je to samo čas, ki si ga vzamemo, da nekomu prisluhnemo.

Torej s tem, ko drugemu pomagamo k zadovoljstvu tudi zase največ naredimo!

Danes ugotavljajo, da so vzrok za večino bolezni dalj časa trajajoča negativna čustva kot so strah, jeza, zamera, žalost, ipd.
Zadovoljstvo je pravo zdravilo za vse bolezni, kajti ko smo zadovoljni nismo jezni, žalostni, prestrašeni, zaskrbljeni, ...!

Vse življenje nam govorijo, da nismo dovolj dobri, da ne znamo tega in onega. To nas prepričuje okolica že od prvega zavedanja dalje. Potem ni čudno, da ne verjamemo vase, da nam manjka samozaupanja. Mislimo, da si ne moremo privoščiti zadovoljstva, mislimo da zato ker nimamo ali ne cenimo dobrin, ki jih družba postavlja kot merila, nismo dovolj dobri in sposobni uresničiti svojih želja.
Ampak to je samo iluzija.

Vsak je dovolj dober, vsak je sposoben uresničiti dobre želje. Samo svoje življenjsko prepričanje uskladimo z naravnimi zakoni ( eden pravi, da kar dajemo dobimo) in namesto samo materialnih dobrin pričnemo bolj ceniti človeške vrednote ( ljubezen, poštenost, iskrenost, nenasilje, notranji mir) in v skladu z njimi živeti.

Upoštevanje naravnih zakonov in človeških vrednot pomeni, da želje uresničujemo nesebično, tako da pri tem vsi nekaj dobimo. Potem si lahko privoščimo zadovoljstvo.
Ko ga dosežemo imamo vse!

Če že dolgo nismo občutili zadovoljstva lahko pričnemo z majhnimi stvarmi. Povsod ga lahko najdemo. Tako kot lahko v vsem najdemo nekaj dobrega. Optimisti to delajo ves čas, drugi se pač morajo zato malo bolj potrudit. Vsak potrebuje svoje zadovoljstvo!
Včasih se sploh ne zavedamo, da smo lahko zadovoljni tudi zato, ker nekomu polepšamo dan z nasmeškom, ker nekomu lahko pripravimo najljubšo sladico, ker otroka pohvalimo morda za nepomembno malenkost.

Zadovoljstvo je tisti ugoden občutek, ki nas prevzame, ko naredimo nekaj dobrega za vse; zase, za svojo okolico, za vse kar živi na zemlji in za naš planet!