ZDA se lahko pohvalijo z velikimi območji zaščitene veličastne pokrajine: od ledenikov, gorskih očakov in puščav do deževnega gozda in vulkanov. Pod demokratskim vodstvom bo to območje še večje.

Ameriški senat je namreč v nedeljo začel glasovati o predlogu zakona za razglasitev okrog milijona hektarjev zemljišč v devetih zveznih državah za zaščitena območja, kjer bodo prepovedani posegi v naravo. Glasovanje naj bi se nadaljevalo, potem ko bo 20. januarja prisegel novi ameriški predsednik Barack Obama, ki si je kot eno izmed svojih prednostnih nalog postavil prav ohranjanje in varstvo okolja.

Obe stranki za predlog
Za predlog, ki ima načeloma podporo tako okolijsko zavednih demokratov kot tudi precej manj ekoloških republikancev, se pričakuje, da bo sprejet. Če bo res tako, bo to največja širitev zaščitene divjine v 25 letih, poteza pa ima nedvomno tudi velik simbolični pomen, saj nakazuje razkhajanja Obamove administracije z Bushevo, ki se ni hotela spoprijeti niti s še kako resničnim globalnim segrevanjem.

Od tihomorske do atlantske obale ...
Predlog zakona je ogromen, saj zajema več kot 1.000 strani in je v bistvu skupek okrog 160 posamičnih zakonov, pozdravile pa so ga tudi okoljevarstvene skupine.

Ob senatnem "da"-ju bodo nova varovana območja postala kalifornijska gorska veriga Sierra Nevada, zlasti med smučarji priljubljen Mount Hood v Oregonu, narodni park Rocky Mountain v Koloradu, deli gozda Jefferson v Virginiji, obala jezera Superior v Michiganu, kanjon Owyhee v Idahu in narodni park Zion v Utahu, znamenit zaradi svojih rdečkastih skal.

Z novim zakonom bi se razširilo varovano območje tudi na več deset narodnih parkov, rek in vodnih virov, otroški dom nekdanjega predsednika Billa Clintona v Arkansasu pa bi postal državni spomenik.

Theodore Roosevelt pravi okoljevarstvenik
Prvi možje ZDA imajo sicer za seboj že dolgo zgodovino navezanosti na neokrnjeno in osupljivo ameriško naravo. Potem ko je leta 1872 park Yellowstone v Wyomingu postal prvi narodni park na svetu, so si predsedniki vzeli k srcu skoraj v vsakem predsednikovanju razglasiti določeno območje za park ali pa ga vsaj ustrezno zavarovati.

Theodore Roosevelt, ki je bil na čelu ZDA med letoma 1901 in 1908, je bil še posebej zagret navdušenec nad naravo in prvi predsednik, ki je razmišljal o dolgoročnih potrebah za učinkovito varstvo naravnih virov. Med svojim predsedovanjem je med drugim zaščitil Grand Canyon in narodni park Yosemite.

Bill Clinton je, denimo, leta 1996 velikopotezno imenoval rdečo skalno puščavo Grand Staircase Escalante v Utahu za narodni spomenik, s čimer je na en mah zaščitil slabih 8.000 kvadratnih kilometrov. Odhajajoči predsednik George Bush se je tik pred zdajci odločil oddolžiti okoljevarstvenikom in imenoval otoško verigo severno od Havajev za narodni spomenik in kot tak največji morski rezervat na svetu.

Vir: rtvslo.si