Hiter razvoj informacijske družbe v minulih desetletjih morda v asociacijah večkrat spomni na razmah virtualnega sveta. A če pogledamo številke, ni v njih nič virtualnega. Informacijska tehnologija, telekomunikacije in avdiovizualne industrije predstavljajo osem odstotkov bruto družbenega proizvoda  v Evropski uniji – številka je danes dvakrat večja, kot je bila na začetku devetdesetih let – in zaposlujejo okrog 13 milijonov ljudi.

Informacijsko-komunikacijske tehnologije so bile v desetletju do leta 2004 zaslužne za skoraj  polovico rasti produktivnosti v evropskem gospodarstvu. V globalnem deležu povpraševanja na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij ima Evropa 32-odstotni delež in je hkrati največji tovrstni trg na svetu. Pa vendar te zavidljive podatke spremlja tudi breme še vedno ne polno izkoriščenega potenciala notranjega trga, ki zavira poln razmah in globalni konkurenčni preboj.

Čas finančne krize, ki je močno prizadela realni sektor, je nedvomno tudi čas priložnosti pravilnega usmerjanja razvoja. Na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij po dveh tirih. Po poti spodbujanja inovacij in osvobajanja razdrobljenih nacionalnih trgov. Na področju inovacij nas čaka predvsem pravilna koordinacija, da bi se izognili podvajanjem in neučinkoviti porabi sredstev. Nato sledi spodbujanje prenosa novosti v gospodarstvo, v prakso, na trg, do uporabnika.

Na notranjem trgu pa odpravljanje ovir za pravo konkurenčno okolje, takšno, ki bo v prvi vrsti koristilo posamezniku. Ko govorimo o informacijsko-komunikacijski tehnologiji kot spodbujevalcu produktivnosti, govorimo o celi paleti področij, ki zadevajo naše vsakdanje življenje in življenjski slog – od kulture, zdravstva in okoljevarstva pa do izobraževanja, varnosti v prometu, odpravljanju birokratskih ovir itd.

O tem, kako daleč smo v razvoju prišli, kam nas pot vodi naprej in kako bodo informacijsko-komunikacijske tehnologije v prihodnosti vplivale na naš način življenja, govori tokratna izdaja EUekspresa. Med drugim tudi o Europeani, evropski spletni knjižnici, ki nam v svojih prvih korakih projekta digitalizacije evropske kulturne dediščine na ogled ponuja več kot dva milijona del iz naše skupne zakladnice, in sicer od knjig, arhivskih dokumentov, zemljevidov, slik in fotografij do filmov in zvočnih zapisov. Nekateri jo primerjajo z aleksandrijsko knjižnico.

A jo verjetno Europeana presega. V Aleksandriji so bili zakladi naše civilizacije na voljo zgolj izbranim elitam. Europeana je odprta za slehernika. Tudi in predvsem na račun spretne uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije. Naj vas informacijsko-komunikacijska tehnologija v letu 2009 popelje po pestrem trgu idej, kulture, priložnosti in možnosti. Naj bo leto 2009 leto radovednosti, ustvarjalnosti in inovativnosti.

Mihela Zupančič

Vir: www.euekspres.si