Podzemni vodni bazen, ki se razteza pod petino avstralskega ozemlja, bi lahko postal rešitev za državo, ki jo poleg suše pestijo tudi podnebne spremembe. Veliki avstralski arteški bazen je eden največjih podzemnih zbiralnikov vode na svetu.

Razteza se na območju, velikem 1,7 milijona kvadratnih kilometrov, v njem pa naj bi bilo 65 milijonov gigalitrov vode, kar je okoli 820-krat več, kot pa znaša količina vseh površinskih voda v Avstraliji.

V bazen se poleg vsega vsako leto nateče še milijon megalitrov vode, ki ob dežju pronica skozi porozne peščenjake. Hidrogeolog John Hiller, eden izmed avtorjev študije o arteškem bazenu, je dejal, da bi Avstralija za porabo vse vode, ki je v bazenu, potrebovala 1.500 let.

Vendar pa tako Hiller kot drugi strokovnjaki opozarjajo, da je dostop do podzemeljskega bogastva otežen, saj nižanje vodnega tlaka sili vodo proti površju, kamor pridre v vrelcih in potočkih. Če bi se tlak zaradi pretiranega izkoriščanja še znižal, bi se lahko stene bazena porušile in voda bi postala nedostopna oziroma bi do nje prišli le z dragim črpanjem.

Bazen, ki naj bi nastal v obdobju pred 100 in 250 milijoni let, sicer leži okoli 2 kilometra pod zemeljskim površjem, najgloblji deli pa bazena pa naj bi bili globoki okoli tri kilometre. Podzemni bazen je edini vir vode za rudarstvo, turizem in pašno dejavnost v delu Avstralije.

Bazen so odkrili leta 1878 in do zdaj izčrpali okoli 87 milijonov megalitrov vode. Zaradi upadanja vodnega tlaka je usahnilo več kot 1.000 izvirov in tretjina vrtin, vendar pa je iz nekaterih, potem ko so sprejeli programe za ohranitev vodnih virov, znova pritekla voda.

Vir: rtvslo.si