Obsežna mednarodna študija je pokazala, da plantaže palmovega olja zmanjšujejo biotsko raznolikost živali in rastlin, medtem ko le malo pripomorejo k zmanjševanju emisij ogljika. Tropske gozdove v zadnjih letih zaradi širjenja obdelovalnih površin, na katerih gojijo palme, obsežno krčijo, s čimer se pospešeno zmanjšujejo življenjski prostori številnih živalskih in rastlinskih vrst.

Največji problem krčenje tropskih gozdov predstavlja na področju Malezije in Indonezije, kjer proizvedejo okoli 85 odstotkov svetovnih količin palmovega olja. Palmovo olje je pogosto rastlinsko olje, ki danes velja za enega glavnih virov bioloških goriv. Vendar pa strokovnjaki dvomijo v njegovo resnično koristnost okolju v primerjavi s konvencionalnimi fosilnimi gorivi.

Čiščenje gozda za pridobitev obdelovalnih površin pomeni požiganje ogromnih gozdnih površin in stranski produkt tega procesa so emisije toplogrednih plinov v ozračje. Strokovnjaki so izračunali, da bi bilo za izravnavo emisij nevarnih plinov v ozračje, kot jih povzroča požiganje gozdnih površin, in dosego kakršnih koli koristi potrebno kar od 75 do 93 let proizvodnje bioloških goriv na novo pridobljenih plantažah.

Preobrazba gozdnih površin v obdelovalne površine pomeni dramatične spremembe v ravnovesju rastlin in živali, ki živijo na teh območjih. Raziskovalci so ugotovili, da je že prišlo do zmanjšanja številnih rastlinskih in živalskih vrst. Nekatere vrste, kot so leopardi in prašiči, so prevzele dominantno vlogo v plantažah in njihovi okolici, medtem ko je druge vrste, kot je sumatrijski tiger, še komaj kdaj videti. Poleg tega le šest gozdnih rastlinskih vrst uspeva tudi v plantažah.

Raziskovalci se v študiji sprašujejo tudi o logičnosti izgube biotske pestrosti zaradi plantaž in na račun uničevanja gozdov za proizvodnjo biogoriv, namenjenih izvozu industrializiranim svetovnim trgom. Prodajo tropskih biogoriv podpirajo evropske in severnoameriške države, ki naj bi tako zmanjševale toplogredne pline, ki jih povzroča promet.

Medtem ko te države skušajo doseči zahteve mednarodnega sporazuma o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v ozračje, to počnejo na račun slabše razvitih držav, ki na ta način povišujejo svoje emisije. Poleg tega kršijo sporazum o obveznostih do biotske pestrosti.

"Zmanjšanje deforestizacije je precej učinkovitejši način za zmanjšanje klimatskih sprememb, pri čemer bi države dosegle tudi zahteve sporazuma o zaščiti biotske raznolikosti," so zapisali avtorji študije.

Vir: svarog.org