Tretjina vseh rib, ki jih nalovijo iz svetovnih oceanov, postane glavna sestavina živalske hrane. To utegne pomeniti grožnjo za morske ekosisteme, hkrati pa je to nekoristna poraba povsem kakovostne hrane za ljudi, menijo raziskovalci. Slednji so v svojem letnem poročilu o okolju in naravnih virih, ki ga bodo objavili še ta mesec, med drugim zapisali, da ribe iz naravnega okolja, kot so denimo sardele, inčuni, slaniki in druge vrste srednje velikih rib, predelajo v krmo za prašiče, piščance in gojene ribe.

V ta namen porabijo 37 odstotkov oziroma 31,5 milijona ton vseh rib, ki jih vsako leto nalovijo v svetovnih oceanih. Kar 90 odstotkov tega ulova predelajo v ribjo moko ali olje, ki ju pretežno uporabijo kot krmo v živinoreji in ribogojstvu. Po mnenju Ellen Pikitch, izvršne direktorice Inštituta za ohranjanje oceanov in profesorice na Univerzi Stony Brook v New Yorku, so to "skrb zbujajoči" podatki.

"Alarmantno se mi zdi predvsem dejstvo, da to predstavlja tako velik odstotek svetovnega ribjega ulova. Ribe so vendar bistvenega pomena za zdravje oceanov nasploh," meni Pikitcheva. Ribe, ki jih po ulovu predelajo v živalsko krmo, so v svojem naravnem okolju hrana večjih rib, morskih sesalcev, ki živijo v oceanih, in ptic, zlasti njork in galebov.

V nasprotju z ulovom rib, denimo tunov, mečaric in polenovk, ki se pogosto znajdejo na našem krožniku, pa ulov rib za živalsko krmo po besedah Pikitcheve ni ustrezno zakonsko urejen. Pretirano odstranjevanje teh malih rib iz oceanov utegne ogroziti tiste ribje vrste, ki se hranijo z njimi. Poleg tega, da pomeni velik ulov teh rib nevarnost za okolje, hkrati vpliva na obseg razpoložljive hrane za ljudi. Da bi vzgojili 0,45 kilograma gojenih rib, v povprečju porabijo od 1,36 do 2,27 kilograma ribje moke.

Ali je sploh smiselno, da od 1,36 do 2,27 kilograma povsem kakovostne hrane porabimo za pridelavo samo kilograma hrane, se sprašuje Ellen Pikitch. Večina rib za živalsko krmo vsebuje veliko omega-3 maščobnih kislin, ki so koristne za srce, zato bi bilo po njenem mnenju bolj smiselno, če bi te ribe pojedli sami, namesto da z njimi krmimo živino in gojene ribe.

Toda nadzorovati bi morali tudi ulov rib, namenjenih za neposredno prehrano ljudi, pravi Joshua Reichert iz okoljevarstvene organizacije Pew. "Pozorno je treba nadzorovati vse, kar ljudje nalovijo iz morja, ter tako zagotoviti, da bo v njem ostalo dovolj rib, nujnih za ohranitev populacij drugih rib ter morskih ptic in sesalcev, ki imajo prav tako pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja svetovnih oceanov," je dejal Reichert.

Letno poročilo o okolju in naravnih virih je rezultat devetletnega sodelovanja med Univerzo Britanske Kolumbije v kanadskem Vancouvru in Dobrodelnimi skladi Pew, ki jih je ustanovil Inštitut Pew za oceanografijo.

web.vecer.com
DEBORAH ZABARENKO, REUTERS