Njih zbralo pivskih bratcev se je pet,
da v krčmi spreobrnili bi ta svet,
tegob je polno, obtožujočih je besed,
kar za šankom odpravil bi ves nered.

Se prvi že huduje, premajhna pokojnina,
bo lonec prazen, predraga je svinjina,
vse drago je, ga strah je v trgovini,
da ob cigaretih, primaknil bi k svinjini,

Se drug priduša, nor je ves ta svet,
zakaj bi telefon zdaj moral imet,
če kdo me potrebuje, kod pogreša,
tu našel bo me, že si špricer meša...

Je tretji čuden, v oči je ves steklen,
zatika jezik se mu, postal je len,
momlja, da vsi goljufi so lenobe,
da jesti treba bo na koncu še otrobe.

Četri le nazdravlja,tiho se hahlja,
naj plača pijačo tisti, ki se rad afna,
preglasen v politične je vode že zavil,
volitve nepoštene, nepravi glas dobil.

Se peti oglasil, vesel bi pel naglas,
ko ženska v krčmo vstopi, bil je špas,
se dvigne pivcev pet, domov hitijo,
da za kosilo otrobov ne dobijo...