Dejstvo je, da vsaj ko gre za dogme, Cerkev postaja iz stoletja v stoletje vedno bolj »srednjeveško dogmatična«. Pravzaprav so bile vse najbolj dogmatske cerkvene izmišljije razglašene v zadnjem stoletju in pol. 1854 je papež Pij IX razglasil dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju, leta 1870 so na Prvem vatikanskem koncilu razglasili dogmo o papeški nezmotljivosti, ki samo pomeni nadaljevanje dogme o nezmotljivosti Cerkve kot institucije, nazadnje je leta 1950 papež Pij XII razglasil še dogmo o Marijinem vnebovzetju, po kateri je bila – samo pomislite – Marija »s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.« Sliši se kot »Virgin Space Shuttle«. Mimogrede, da je Jung (prosto po Rodetu) razglasitev dogme o Marijinem vnebovzetju označil za največji dogodek 20. stoletja, ne pove prav veliko o Marijinem vnebovzetju, še manj o Rodetu, zato pa zgovorno priča o Jungu. Ta je popolnoma napačno razumel Freudov psihoanalitski koncept in nazadnje odpadel v nekakšen mitični nadnaravni vuduistični spiritualizem. Do svojih pacientov je bil brezoseben (to načeloma velja za vse psihoanalitike in za psihoanalizo nasploh) , vsiljeval jim je svoje religiozne poglede, za nameček pa je (podobno kot Heidegger) še zelo fino sodeloval z nacisti. Jung je, med drugim, povsem resno verjel tudi, da lahko knjige na njegovi knjižni polici spontano eksplodirajo – zakaj potem ne bi verjel in poveličeval tudi takšne obskurnosti, kot je telesno vnebovzetje ženske, ki je bila brezmadežno spočeta, ki je sama brezmadežno spočela in celo brezmadežno rodila. (Jung ni bil katoličan – njegova religioznost je tako zelo drugačna od »pravovernega« katolištva (v bistvu je bil neke vrste religijski eklektik), da bi ga Rode moral razglasiti kvečjemu za satanista – ampak kaj, ko pretkanemu kardinalskemu svetovljanu iz Rodice vse prav pride, ko je potrebno primitivno pogansko pobožnost oplemeniti s (kvazi)intelektualno plesnijo)


Če se vrnem k dogmam – dejstvo je, da skoraj vsaka religija temelji na kompleksu bolj ali manj »čudežnih« dogem, ki so potem preprosto predmet vere, o katerih se seveda ne dvomi, niti ne razpravlja. Marijine dogme o brezmadežnem spočetju, brezmadežnem rojstvu in vnebohodu so enako »dogmatske« in nedokazljive, kot vse ostale krščanske dogme, vključno s starozaveznimi pravljicami in evangelijskimi čudeži (obujanje mrtvecev, hoja po vodi, spreminjanje vode v vino, vstajenje od mrtvih, vnebovzetje). Nobene logične potrebe ni, da bi pravljice delili na manj resnične in na bolj resnične, na prave in neprave – ne zdi se mi potrebno zgražati se nad neumnosti, ki so jih razglasili razni papeži v zadnjih dvesto letih, če po drugi strani verjamemo 2000 let starim Pavlovim dogmam o »utelešenem božjem sinu« in odkupninskem žrtvovanju, in kasnejšim dogmam o izvirnem grehu, vicah, peklu, nebesih, večnem prekletstvu, sveti trojici, trans-substanciaciji ter raznim »horror« eshatološkim predikcijam. Zakaj ne bi množici absurdnosti dodali še kakšno absurdnost več?! Recimo dogmo o čajniku, ki kroži okoli Jupitra? Saj ljudje verjamejo prav zato, ker so določene stvari absurdne. (CREDO QUIA ABSURDUM)


No, v resnici so vse Marijine dogme dobro premišljene marketinške poteze. Obstoj čajnika, ki kroži okoli Jupitra, bi sicer težko ovrgli, vendar takšna »dogma« ne bi prinesla ravno velike koristi, prej nekaj škode, čeprav si niti najmanj ne delam utvar, da bi jo večina pravih vernikov kljub vsemu sprejela, če bi jo jutri razglasil Ratzinger »ex chatedra«. (Potem bi v kratkem tudi kakšno cerkvico preimenovali v cerkev Svetega čajnika) Dejstvo je, da ljudje zelo slabo razumejo in težko sprejemajo koncept abstraktnega in edinega Boga (monoteizem jim ni najbolj pisan na kožo, čeprav je v osnovi dober za izvrševanje centralne teokratske oblasti v navezi s posvetno oblastno hierarhijo). Ljudje pač potrebujejo priprošnjike in zastopnike za specifične potrebe. Razglašanje svetnikov, predvsem pa kult čaščenja device Marije, ne pomeni nič drugega kot premišljena adaptacija monoteizma (nazaj) v smeri poganskega politeizma. Zelo poenostavljeno rečeno: Devica Marija je dobra za biznis - kot dopolnjen asortiman bazične religijske ponudbe. (Romanje, kot toplice za reveže.)

[ Odgovori na to | # ]