Med vsemi odnosi med ljudmi je verjetno prijateljstvo
najbolj zapleteno, nenavadno, težko ga je najti,
težko obdržati in od vseh nam ponuja največ.
Govorim kot ženska, katere življenje je bilo v veliki meri
osredotočeno na prijatelje in odvisno od njih –
ženska, ki je čut pripadnosti naslanjala na trajanje
prijateljstva. Ko se ozrem na svoje življenje,
ugotavljam, da so vse od mojih zgodnjih dvajsetih
let prijatelji povezujoča nit – vez s tem, kjer sem, kjer sem
bila in kamor sem namenjena. So moja potreba,
včasih moja blazina, včasih moji zaupniki. Spravljali
so me v smeh, me ganili do solz, me prizadeli,
mi pomagali in me spremenili. Nenavadno, da sem
imela tako srečo.

(Laureen Bacall, v knjigi »Zdaj«. Iz zbirke V dar in spomin, Helen Exley, Ljubljana, 2002.)

Danijela Premzl