Kmetijsko ministrstvo je pred dnevi predstavilo osnutek strategije prilagajanja kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam. "Zavedamo se, da odškodnine ne prispevajo k preprečevanju škod v kmetijstvu, vse bolj pa so vprašljive tudi z vidika učinkovite porabe proračunskega denarja, saj tu, žal, ne gre več za izjemne dogodke, za naravne nesreče, temveč za spreminjanje podnebja," je priznal minister Iztok Jarc.

Strategija je nastala z izdatno pomočjo klimatologinje dr. Lučke Kajfež Bogataj, ki je opozorila, da podnebne spremembe nastajajo zaradi izpustov toplogrednih plinov in da se bodo nadaljevale tudi, če bi izpuste zmanjšali na nič, zato je nujno prilagajanje, da bi zmanjšali tveganje in škodo.

Če ne bomo ukrepali, lahko Slovenija po besedah Kajfež-Bogatajeve stoletje konča z do štirimi stopinjami višjo povprečno temperaturo ozračja in z do 30 odstotkov manj padavinami v poletnih mesecih. Po njenem bi morali ustanoviti center za prilagajanje kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, ki naj bi bil medresorno telo, temelječe na stroki, ne na politiki.

Strategija prilagajanja kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam med drugim poudarja potrebo po izobraževanju, svetovanju, znanstvenih raziskavah in ozaveščanju prebivalstva, po vzpostavitvi regionalnih poskusnih centrov, da bi se ljudje na lastne oči prepričali, kako je mogoče kmetovati drugače, pa tudi potrebo po spremembah prostorskega načrtovanja. "Kmetijska zemljišča je treba zaščititi, saj jih golta nenamenska raba. Kmetijsko zemljo izgubljamo tudi zaradi gradnje nakupovalnih središč, toda brez kmetijskega prostora ne bomo imeli kam seliti kmetijske pridelave," je prepričana profesorica Lučka Kajfež Bogataj.

Revizorji računskega sodišča so kmetijsko ministrstvo lani kritizirali zaradi neprilagojenosti vse pogostejšim sušam. Te so Slovenijo v zadnjih 40 letih prizadele kar 30-krat in predstavljajo skoraj polovico ocenjene škode po vseh naravnih nesrečah. Toda za odpravo posledic suše (za odškodnino) je država v letih od 2000 do 2006 namenila 26-krat več denarja (okoli 86 milijonov evrov) kot za preprečevanje njenega nastanka (dobre 3 milijone evrov). Do leta 2013 naj bi zato zgradili namakalne sisteme na dodatnih 2000 hektarjih površin, na okoli 3000 hektarjih pa naj bi jih posodobili.

Država poleg tega sofinancira zavarovalne premije v kmetijstvu za primere toče, požara, udara strele, spomladanske pozebe, zmrzali, poplav in viharjev, minister Jarc pa je napovedal, da so se z zavarovalnicami začeli pogovarjati tudi o zavarovanju suše v kmetijstvu. Če bi lahko kmetje svoje pridelke zavarovali tudi pred sušo, potem denarne pomoči iz državnega proračuna zaradi škode v kmetijstvu ne bo več.
Tatjana Pihlar
Vir: www.dnevnik.si