Ne vem do kam seže mi spomin
in več ne znam zaznati globočin,
ne tebe, ki sanjam na vrhu te pečin.

Občutim pa, kako umirajo mi dnevi,
kako visoko bel orel se šopiri, sanje trosi,
ko v kljunu še tisto malo mene nosi.

Položil me bo k tebi, ko boš mirno spal,
stražar bo teme, nad svetlobo zmagoval,
a zadnji žarek te ljubezni, bog bo vate vtkal.