Koliko je med nami takih, ki se vsaj občasno ne jezimo zaradi obveznosti. Zelo, zelo malo. Vsi skupaj se moramo vprašati, kaj nam pomeni delo na naši poti življenja. Mar nam je ovira, ki nam ne pusti uživati, ali je naš sopotnik skozi življenje, brez katerega je težko živeti.

Zamislimo si, da pričnemo opravljati neko delo. Na našem obrazu je že ob začetku izoblikovano naveličanje, odpor, brezvoljnost. Če pričnemo delati s tako popotnico, je zelo malo verjetno, da ga bomo končali z nasmehom. Vse drugače pa je, če začnemo delati z umirjenostjo in sproščenostjo.

Verjetno si mislite, da je govoriti ter pisati lahko. Res je. A če delo sprejemamo kot učenje, preizkušnje našega znanja, pestrost življenja, je vse drugače. Seveda se je lepo ukvarjati z rekreacijo, hobiji, izletništvom, ki večino nas veselijo, vendar vprašajmo se, koliko časa bi nam to brezdelje ustvarjalo zadovoljstvo. Tako zadovoljstvo bi prav gotovo trajalo le sorazmerno kratek čas.

Kakor so nam v življenju dane preizkušnje, da se na njih učimo živeti življenje, tako je v našem življenju potrebno tudi delo, ki nam ne prija, da se v njem izpopolnimo.

Dobro se vrača z dobrim.

Preizkušnje nam zapuščajo izkušnje.

Veselje ob delu nas poplača s srečnimi trenutki.

Nerganje pa nam zapušča edino le slabo voljo.
www.bisernaogrlica.com