Kako omejena so naša srca. Kako ozki smo pri pojmovanju drugačnosti. Namesto da bi ljudi, ki se telesno in psihično razlikujejo od nas, poskušali sprejemati medse, jih poskušamo izriniti čim dalje od nas. Naša srca so premalo odprta za enakovredno sprejemanje drugačnosti, veliko prevečkrat pa to drugačnost sprejemamo z neprikritim vsiljenim opazovanjem. Takšni smo, ljudje!

Ljudje, katerim Bog preko svojega sina vsak dan polaga na srce ljubezen, dobroto, hvaležnost. Bog sprejema vse nas, takšne kot smo, z našimi dobrimi in slabimi lastnostmi. A od nas pričakuje, da se bomo tudi mi med seboj sprejemali. Danes ni pomembno, koliko truda nekdo vloži v svoje delo, rast. Višina vrednotenja je postavljena za vse enako! Invalide in zdrave, slaboumne in pametne.

Vsi drugačni, ki pa jih je med nami več, kot si mislimo, bi bili dovolj priznani šele tedaj, ko bi vrednotili tudi trud in življenjsko voljo. Drugačni ljudje niso potrebni pomilovanja temveč prijateljsko podane roke, vedenja, da jih priznavamo enakovredne sebi. Zelo veliko je stvari, ki bi se jih lahko naučili od teh naših sopotnikov na poti življenja. Zavedajmo se tega, in tudi, da jutrišnji dan lahko tudi nam prinese tako drugačnost.

Prav vsakemu izmed nas je Vsemogočni dal poslanstvo! Nekaterim je na pot postavil težje -višje ovire, drugim lažje -nižje ovire. Ni ga kamna, ki bi stal brez pomena na svojem mestu in ne ptice, ki bi letela po nebu brez pomena. Vse, prav vse ima smisel pri Bogu. Tako telesna ovira, kot bolečina (duševna in telesna). Sprejmimo drugačnost, kot sprejmemo sneg vsako zimo, ko se ga razveselimo, pa čeprav zelo spremeni našo okolico. Ali ne bi bilo naše življenje prav pusto brez posebnosti, drugačnosti. Te so v nas, med nami in okoli nas. Sprejmimo jih, kot sprejmemo nov dan, ki nam je dan.
www.bisernaogrlica.com