Pomen čustven pismenosti
Prav zato je tako pomembno spoznati vlogo in pomen čustev ter se naučiti z njimi ravnati  na način, ki nas bo podpiral in ne zaviral. Zavedanje  in poznavanje čustev in ozaveščanje misli, ki naša čustva spodbujajo nam lahko prihrani veliko stagniranja v neprijetnih čustvenih stanjih.

Če želimo biti bolj konstruktivni ustvarjalec svojega življenja je potrebno nekaj znanja o tem, kako spodbujati tista čustva, ki zares omogočajo dvig kvalitete življenja in večje osebno zadovoljstvo.

Predlagam praktičen poizkus. Nekaj dni zapored opazujete, kašna čustva se v vas najpogosteje  pojavljajo tekom dneva. Ob koncu dneva naredite  pregled in si zapišite  čustva, ki so bila bolj izrazita.  

Po tednu dni  se lotite  drugega dela naloge. Vsa zapisana  čustva razvrstite  v dva  stolpca in v levi stolpec uvrstite tista čustva, ki so bolj neprijetna in jih pogosto opišemo kot negativna. V to skupino sodijo jeza, bes, ljubosumje, zavist, žalost, obup, pohlep, zamera, strahovi, depresivna stanja, sovraštvo, pesimizem, napuh, vzvišenost…. Na drugo stran pa v stolpec zapišite čustva in čustvena stanja, ki jih označujemo kot prijetna ali pozitivna: hvaležnost, veselje, radost, optimizem, zaupanje, mir, sproščenost, radovednost, vedoželjnost, igrivost, različne oblike ljubezni in prijateljstvo, sočutje…

Premislite, katera čustva tista iz leve ali ona iz desne, zavzemajo večji del vaše pozornosti tekom običajnega dne. Koliko časa dnevno z mislimi bolj spodbujate  neprijetna čustva in koliko prijetna?  Po nekaterih raziskavah poprečen zahodnjak dnevno porabi med 70 do  80 % časa za razmišljanje o vsebinah,  ki so povezane s tako imenovanimi negativnimi čustvi. In koliko ostane za pozitivna čustva? Vsekakor premalo. Iskreno ocenite svoj rezultat in ga pretvorite v procente, ter zapišite. Če se tudi vaša ocena  giblje v bližini statističnega podatka je skrajni čas za spremembo. Visok procent  negativnih čustev v dnevu  pomeni, da je tudi vaš miselni svet temu ustrezen. In verjetno tudi izkušnje zunanjega sveta podpirajo vašo čustveno in miselno  naravnanost.

Seveda to ne pomeni, da so neprijetna čustva nepotrebna ali nesmiselna. Nasprotno.  Zelo pomembna so. Čustva nas informirajo o tem, kaj se dogaja in  sporočajo, kje smo v življenju.  Včasih  negativna čustva  kažejo na to, da nismo v stiku s sabo, niti v stiku s svojimi pravimi hotenji, potrebami in željami. Kot je primer pri zavisti. Ljudje, ki pogosto občutijo zavist, največkrat ne živijo vseh svojih potencialov.  Nekatere pomembne njihove potrebe ali želje niso uresničene in se energija nezadovoljstva manifestira skozi zavist drugim. Drugi je neke vrste projekcijsko platno, za lastno nezadovoljstvo.

Ljudje, ki polno živijo svoje življenje se z zavistjo ne srečujejo prav pogosto. Čustva, prav tista manj prijetna,  pomagajo pri prepoznavanju, kdaj je čas za akcijo in kdaj za umik. To je primer jeze, strahu,  učijo nas sočutja in nam pomagajo rasti, kot se to pogosto dogaja skozi bolečino in žalost. Toda eno je znati razbirati sporočila neprijetnih čustev, kot so jeza, strah, zamera, sovraštvo, kar je pomembno  učenje čustvene   pismenosti. Nekaj povsem drugega pa je neprijetna čustva spodbujati in jih negovati ali za njih kriviti druge ljudi. To je pravzaprav neprevzemanje odgovornosti za  lastna čustva in posledično tudi za kvaliteto svojega življenja.

Razmišljati o stvareh, ki ohranjajo ali omogočajo razraščanje neustreznih čustev je navada, ki ima slabe posledice. Ne omogoča, da bi se zares polno uresničile naše najgloblje želje in razvili naši potenciali. In nenazadnje nas taka naravnava sili v vlogo žrtve. Prav zaradi prepogostih negativnih čustev, pozitivna misel nima podpore v naši psihološki strukturi. In namesto, da bi pritegnili  pozitivne izkušnje, kar morda želimo, je v našem življenju vse po starem. Z razvojem čustvene pismenosti bomo spoznali, kako lahko  sami pripomoremo k temu, da naša čustva delajo za nas in ne proti nam.  

Če ste naveličani čakanja, kdaj se bo zgodilo tisto, kar si zelo želite, potem je čas, da soustvarite okoliščine in dogodke, ki čakajo na vas.

Renata Bokan
Šola čustvene inteligence