Odstotek otrok, ki je šolsko malico, se zvišuje, čeprav se število otrok v šolah zmanjšuje. Poleg tega narašča tudi delež subvencionirane prehrane, ki je lani dosegel 34,6 odstotka vseh vpisanih otrok v Sloveniji. Torej podatek iz študije Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, da gre v Sloveniji v posteljo lačnih kar 13 odstotkov otrok zato, ker doma ni dovolj hrane, ni bil statistična pomota.

Zato je skrb za zdravo prehrano otrok in mladostnikov nujna. "Slovenija je ena redkih držav v svetu, ki namenja posebno strokovno skrb šolski prehrani otrok, in tako naj tudi ostane," se zavzema Matej Gregorič, raziskovalec z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Tudi revizijsko poročilu o zagotavljanju zdrave prehrane otrokom v osnovnih šolah v letu 2005, 2006 priporoča pripravo obrokov v šolskih centralnih in razdeljevalnih kuhinjah.

Revizijo so na desetih šolah izvedli zato, ker zdravi vzorci prehranjevanja v otroštvu in adolescenci omogočajo optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj otrok. Način prehranjevanja v otroštvu pa ima tudi takojšnje in dolgoročne učinke na zdravje. To je toliko bolj pomembno, ker samo 41 odstotkov otrok redno zajtrkuje.

Poročilo IVZ kaže, da šole v jedilnike še vedno prepogosto vključujejo odsvetovana živila, kamor sodijo izdelki z velikim deležem maščob, sladkorja ter mesni izdelki s homogeno strukturo in namazi z visokim deležem maščob. Še vedno razmeroma redko vključujejo priporočena sadje in zelenjavo na OŠ II Murska sobota, OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani ter OŠ Tabor Logatec. Pri vključevanju sadja in zelenjave pa prednjačita OŠ Dobravlje in OŠ Staneta Žagarja Kranj. Vse šole, razen OŠ Dušana Bordona iz Semedele - Koper in OŠ Dobravlje, so upoštevale priporočene dnevne porazdelitve energijskih in količinskih hranil.

V anketi med učenci, ki so jo izvedli med revizijo na izbranih šolah, je 62 odstotkov otrok odgovorilo, da na noben način ne sodeluje pri sestavljanju jedilnikov, kar 60 odstotkov pa jih meni, da njihove želje niso nikoli upoštevane. Kljub temu malica kar 97 odstotkov otrok, 82 odstotkov jo tudi poje, 49 odstotkov pa je z malico skoraj vedno zadovoljnih. Smernice zdravega prehranjevanja priporočajo, naj se jedilniki ne ponovijo prej kot v treh tednih. Revizija je ugotovila, da malice sicer niso enolične, čeprav se pogosto pojavljajo kruh, pekovski in mlečni izdelki. To skupino živil lahko popestrijo z različnimi vrstami kruha, pri mlečnih izdelkih pa priporočajo izdelke z manjšim deležem maščobe.

V OŠ Hudinja, OŠ II Murska Sobota in OŠ Center Novo mesto imajo avtomate z aromatiziranimi pijačami, vodo in negaziranimi sokovi, čeravno smernice popolnoma odsvetujejo v šolah namestitev aparatov s sladkimi in slanimi prigrizki ter aromatiziranimi in gaziranimi pijačami. Toda vodo iz avtomatov za vodo (40 odstotkov) oziroma iz avtomatov (30 odstotkov) zagotavljajo le 70 odstotkom učencev. Otroci v I. OŠ Slovenj Gradec, OŠ Dušana Bordona Semedela - Koper in OŠ Dobravlje se lahko odžejajo le z vodo iz vodovodnih pip pri umivalnikih v učilnicah in v sanitarijah. Prav to pa v revizijskem poročilu prepoznavajo kot neprimerno.

Malica naj bi trajala 15 minut v primernem okolju. Žal večina šol nima drugih prostorov kot učilnice, otroci pa so v anketi opozorili, da je 15 minut premalo, saj se v tem času hrana tudi razdeljuje.

IVZ v revizijskem poročilu ugotavlja, da je sedem šol v opazovalnem obdobju že pretežno izboljšalo kakovost malic, v dveh so malice ostale na enaki ravni, v eni pa se je kakovost poslabšala.
www.dnevnik.si