|  Leta 2067 živi na svetu 10 milijard ljudi, vedno več jih stremi po zahodnjaškem blagostanju. A naftne in premogovne zaloge pojemajo – kaj bo nasitilo potrebo po energiji: sončna-,vetrna- ali atomska moč? Takratne napovede sploh niso bile tako napačne. Energijska oskrba se danes, leta 2067, razlikuje od tiste na začetku stoletja.
Elektrarne, avti in tovarne v ozračje ne spuščajo toplogrednih plinov, nafta, plin in premog so postale redke dobrine. Nadomestili so jih; za proizvajanje energije niso več potrebni. Tudi jedrska energija, ne, hvala, jedrske elektrarne ne obstajajo več. Namesto njih stoji na vetrovnih področjih neskončna vrsta vetrnic. V sončnih regijah so postavljane črne plošče, ki ujemajo sončne žarke in jih pretvarjajo v energijo. V dolinah so postavljeni vrtalni stolpi, v katerih se pretaka voda, ki iz zemeljske notranjosti transportira toploto.
Vsepovsod stojijo rezervoarji veliki kot hiša – v njih drema nosilec energije, ki je povzročil tehnološko revolucijo: vodik. Oskrbuje avtomobile, tovarne, gospodinjstva. Je novo energijsko skladišče tega stoletja. Če se plin poveže s kisikom, nastane energija – in edini odpadni produkt je voda. A, da bi neizčrpen vir vodika pridobili, je spet potrebna energija, kajti vodik je treba izločiti iz metana ali vode. Na začetku 21. stoletja je bilo za ta postopek potrebno več energije, kot jo je nato sam vodik izločil – a v letu 2067 to ne predstavlja več problema.
Na vulkanskih področjih je mnogo energije za pridobivanje vodika: po naravi vroča podtalna voda teče na površje. Na Islandiji oskrbuje vroča voda tovarne, v katerih pridobivajo plin. Proizvodnja sicer ni poceni, ampak prednost vodika to izenači: vodik se lahko napram drugim nosilcem energije brez izgube shrani v baterijah. Islandija bi lahko postala Kuvajt poznega 21. stoletja.
Je ta vizija leta 2067 res samo vizija? Ali morebiti realna perspektiva?
Po Unovih napovedih bi leta 2067 Zemljo poseljevalo 10 milijard ljudi – velik del bi naj bil naseljen v državah, ki še čakajo na industrializacijo.Te novodobne industrijske države bodo hlepenele po avtih, klimatskih napravah, skratka po vseh zahodnjaških stvareh. Vzporedno se bodo manjšale zaloge bencina, plina in premoga.
Potrebne bodo nove rešitve. Izvedenci poimenujejo nove energijske zmožnosti vedno pogosteje kot „sončne“ – in to dobesedno. Povsod, kjer nebo redko zakrijejo oblaki. Že danes prekrivajo sončni zbiralci velike površine na primer v Kaliforniji, Španiji in Italiji. Celo Severna Evropa bi lahko v prihodnje bila oskrbovana z napeljavami sončne enrgije iz Sredozemskega morja, pravi Gerhard Luther, vodja raziskovalnega inštituta prihodnjih energij na univerzi v Saarlandu.
Trenutno je sončna energija občutno dražja od atomske energije, nafte ali plina. Ko pa bodo drage naprave enkrat zgrajene in dlje časa v uporabi (in se hkrati konvecioalna energija podraži) – lahko postane sončna energija donosna.
Na severu se ponuja druga vrsta naravnega energetskega vira: veter. Nemčija, ZDA, Nizozemska, Škotska, Danska so že sedaj pionirji z 10.000 vetrnicami. Ker se že sedaj naravovarstveniki pritožujejo nad uničevanjem površin zaradi vetrnic, se jih vedno pogosteje gradi na morju. Na morju piha veter bolj konstantno – le umestitev je za polovico dražja kot na kopnem.
Luther meni, da trenutno ne bi smeli biti odklonilni naravnani proti nobeni energijski opciji. Kajti v tem trenutko še ni povsem jasno, katera izmed neštetih energijskih virov, bo v prihodnosti najbolj uporabna. Kot nova tehnika se že desetletja ponuja jedrska fuzija. To bi lahko pomenilo ekološko rešitev za vse večne čase. Luther pravi, da bi v naslednjem desetletju mogoče že začeli z gradnjo fuzijskega reaktorja.
Vir: http://www.rootz.net |
NE ZAMUDITE
Energija za jutri-ozavestite se
Prispeval/a: BraneK1 dne sobota, 21. april 2007 @ 14:42 CEST
Samo par besed. Jedrska fuzija, to je zlivanje jeder ne bo tehnično in ne ekonomsko primerna nikoli. jedrska fizija pa nam pušča jedrske odpadke, ki je jh že zdaleč nismo sposobni obvladovati. Sodovi, pripravljeni po vseh predpisih razpadejo v 100 letih in spustijo svojo vsebino na plano . Ni čudno da odpadkov nihče ne mara v bližini. Jedrsko sevanje ostane pač tudi 1000 let in več. Sonce je gotovo alternativa, v povezavi z vodnimi elektrarnami in biomaso. Vsi se moramo zavedati samo tega, da bo taka energija imela tudi primerno ceno, tako da jo bomo zelo varčno uporabljali.
Sedanjii ekonomski sistem ni združljiv z omejeno ponudbo energije, prav tako tudi tako gosta poseljenost Zemlje ni združljiva s tem. Kaj bomo storili?