V Evropi bi lahko do leta 2020 zemeljski plin popolnoma nadomestili z bioplinom, pravijo rezultati študije, ki so jo izvedla komunalna podjetja v Aachnu. Kaj govori proti uvozu bioplina? V Vzhodni Evropi obstajajo gigantske kmetijske površine, ki so slabo izkoriščene.

Tako ostajajo po vsej Evropi presežki kmetijskih površin, ki kmetom znižujejo ceno in otežujejo gospodarstveno eksistenco. In v Vzhodni Evropi so plinovodi! Ti bi lahko sprejeli obdelani biometan in ga transportirali. Tako je nastala ideja, da bi evropske države same proizvajale plin. Ta zamisel ima mnogo prednosti: države ne bi bile odvisne od uvoza in politike držav izvoznic.

Evropska podeželja bi tako pridobila na vrednosti. Toplogredne pline bi lahko na ta način omejili. In vse to bi lahko trajalo leta, desetletja, stoletja, kajti biometan vsako leto „ponovno zraste“. Evropski potencial biometana leži pri 500 milijardah kubičnih metrov letno, kar približno ustreza današnji porabi plina v EU. Celo plin celotne Evrope vse do Urala bi lahko bil nadomeščen z biometanom! Kako?

Tako, da se varčuje z zemeljskim plinom in se ga nadomesti z obnovljivimi energijami, kot so zbiralniki sončnih celic. Ako se nadomesti uporaba 500 milijard kubičnih metrov podnebju škodljivega zemeljskega plina z nevtralnim bioplinom, se lahko znižajo emisije toplogrednih izpustov do 15 procentov. Še več: ako se nadomesti zemeljski plin z bioplinom, se lahko do leta 2020 po vsej Evropi ustvari 2,7 milijonov novih delovnih mest, predvsem v kmetijstvu, inženirstvu in strojništvu. A zato bo potreben zakon za dovajanje bioplina v plinovode. To je ogromen projekt, ki bi povezal celotno Evropo in preprečil spore glede zemeljskega plina.

Vir: www.umweltschutz-news.de