M orje je zate šumelo,
A prilsko vreme je v tebi zorelo.
N ebo je v tebi zdaj zaspalo,
U miriti te ni znalo.
E dini si bil, ki se je smejal
L epote življenja ceniti si znal.

Prizadel si nas s svojim prehitrim odhodom,
odšel si, pred najlepšim pohodom.
Življenje zdaj mora naprej,
brez tvoje hitrosti, brez norosti, brez mej.