Slovenija je v povprečju izredno bogata z vodo, kljub temu pa je tudi v Sloveniji mogoče govoriti o problemu pomanjkanja vode tako s fizičnega kot sistemskega vidika. "Več kot 180.000 prebivalcev Slovenije ni v sistemu javne oskrbe z vodo in so na en ali drug način prikrajšani in čutijo pomanjkanje," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Zlatko Mikulič iz Agencije RS za okolje (ARSO). V Sloveniji, ki je po količini vode na prebivalca med prvimi 20 državami na svetu, je po statističnih podatkih več kot 7000 prebivalcev brez oskrbe, torej nimajo vode v hiši, okoli 30.000 prebivalcev se oskrbuje s kapnico, kar je lahko vprašljivo tako z vidika količine kot ustreznosti, več kot 150.000 ljudi pa se oskrbuje iz lokalnih vodovodov, ki niso pod nadzorom, zato je tam vprašljiva kakovost, je povedal Mikulič.

Sicer je pomanjkanje vode svetovni problem, je opozoril Mikulič. Tako okoli 1,2 milijarde ljudi čuti fizično pomanjkanje vode, saj nimajo dostopa od 20 do 50 litrov na osebo na dan, okoli 1,6 milijarde ljudi pa ni vključenih v organizirano vodooskrbo oz. si plačila za vodo ne morejo privoščiti. Pomembni vidiki so tudi količina in ustreznost vode ter potratna raba. Kakovost vode v Sloveniji je v povprečju dobra. Najbolj kritično območje je severovzhod Slovenije oz. Murska in Dravska kotlina, glavni onesnaževalec pa je kmetijstvo. Glede na leto 2004 se je izboljšalo stanje v Spodnjesavinjski dolini, ki ni več med kritičnimi območji.

V Sloveniji je po podatkih ARSO med letoma 1971 in 2000 povprečna temperatura narasla za eno do 1,5 stopinje Celzija, kar je po Mikuličevih besedah zaskrbljujoče. Ima negativne posledice v kmetijski proizvodnji, veča pa se tudi izhlapevanje vode. Na ARSO ugotavljajo tudi, da se povečuje količina padavin v jeseni, kar spreminja tudi pretok rek.

Vir: umanotera.org