Kje so dnevi, ko sva se ljubila,
kje so mehke žametne noči,
le zakaj, drug drugega sva izgubila,
da bi o tem razmišljal, nimam več moči.

Je še sreča kje na svetu,
je še kje ljubezni čar,
sem kot ptica v mrtvem letu,
vem pa, da tebi to ni mar.

Ebenovina zdaj so moji dnevi,
mučenje neskončno zdaj noči,
slepec sem v hudih mukah,
mrtve moje so oči.