Jasno je, da je priljubljenost ustekleničene vode rezultat marketinških potez. Tudi na območjih, kjer je voda iz pipe pitna, povpraševanje po ustekleničeni vodi narašča. Vidne posledice so gore plastenk in poraba velikih količin energije. Torej, kakšna je torej resnična cena ustekleničene vode? Večina denarja se porabi za samo stekleničenje, pakiranje, prevoz, trženje, izkupiček.

Pri transportu ustekleničene vode z ladjo, tovornjakom in vlakom se porabijo ogromne količine fosilnih goriv. Vsako leto se prepelje več kot 5 triljonov galonov ustekleničene vode, da se lahko zadovoljijo potrebe brbončic z vodo iz daljnih dežel. Pri oskrbovanju Amerike z ustekleničeno vodo se porabi 47 miljonov galonov nafte, kar je enako količini, ki jo porabi 100.000 avtomobilov, pri čemer gre v atmosfero 4500 ton ogljikovega dioksida.

Več kot miljardo plastičnih stekleničk konča v smeteh (vsaj v kalifornijskih), tako le te zavzemajo dragocen prostor na smetiščih, prepuščajo toksične aditive, kot so phalati v podtalnico in potrebno je 1.000 let, da se plastična gora razgradi. To pomeni, da bi nas lahko ustekleničena voda oškodovala za vodo v prihodnosti. Očitno je torej, da ima stekleničenje vode direkten vpliv na okoljsko degradacijo, na podnebne spremembe in to ne samo z ogromnimi količinami praznih stekleničk, ki jih nepremišljeno zavržemo in seveda v prvi vrsti kupimo.

Vir: http://www.energybulletin.net