Včeraj me je sad trte napojil,
probleme moje v kupi je utopil,
se odprl mi je svet prostran,
počutil sem se kakor na božji dan.

Problemov rešil sem se vseh,
a kaj ko moram po starih poteh,
v krčmi so prijatelji vsi,
vsi, ki so prej z mano bili.

Vince rumeno po grlu nam teče,
točajka ob šanku od strahu trepeče,
našo vest sploh nič ne peče,
še kar je ostalo po grlu nam steče.

Slavimo gospoda Vinskega,
ki dal nam je bratca Pivskega,
sorodne duše najdle smo se,
da kar proslavljamo zapito je.

Govoril nam je že gospod,
ki bil je blizu od tod,
da vince je božja nagrada,
samega Boga razvada.

Govoril je tudi njegov kolega,
ki bil je še bol »mega«,
Prešeren so mu le rekli
a Slomšku še potico spekli.

»A kdo govoril bo o meni,
če pa vince me pošilja k tebi?«