Vprašanje pa je, ali bo pripravljavcem novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI) res uspelo uresničiti ukrep za popolno prepoved v javnih prostorih, kajti gostinci postajajo vse glasnejši. Kot je poudaril minister za zdravje Andrej Bručan, je glavno vodilo pri pripravi zakona skrb za zdravje vseh zaposlenih, zaščita vseh pred pasivnim kajenjem, še posebno mladih.

Poleg prepovedi kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih pa je v noveli zakona izpostavljena tudi višja starostna meja za nakup tobačnih izdelkov, in sicer nad 18 let. Izjem, ki jih je dopuščal sedaj veljavni zakon, novela ne dopušča več. Edina izjema, ki jo novela dopušča, je kajenje v prostorih, kjer zaposleni ne morejo biti izpostavljeni tobačnemu dimu; torej posebni prostori za kajenje oziroma kadilnice. Teh pa ne bo mogoče urediti v ustanovah, kot so zdravstvene ali vzgojne.

Tri četrtine je nekadilcev Po podatkih Helene Koprivnikar z inštituta za varovanje zdravja je tri četrtine odraslih Slovencev nekadilcev. »Glede na podatke slovenskega javnega mnenja iz preteklih let lahko povzamemo, da kaže delež kadilcev med polnoletnimi prebivalci RS trend upadanja,« je ugotovila Koprivnikarjeva, kar je razveseljivo. Po njenem mnenju bodo novi zakonski ukrepi prinesli še več koristi posamezniku in družbi.

»Pravica do zdravja je ena od osnovnih ustavnopravnih pravic in pri zaščiti pred strupenim tobačnim dimom gre prav za to. Pravica do čistega zraka je nad pravico do kajenja in ta je kratena trem četrtinam prebivalcev, ki so nekadilci. Sklicevanje na osebno svobodo se neha tam, kjer je ogrožena svoboda drugega,« poudarja Tomaž Čakš s Katedre za javno zdravje in higieno Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.