Ob petkih, se spomniš draga mama
vsa hiša je dišala, ko si v peč dajala
sladki kruh.

Vsakega si poškropila, križ nad njim si
naredila, vanj zarezi dve
in potem se pekel je.

Potlej hlebec vsak v roke si vzela,
nanj potrkala, da je skorja zazvenela
in nazadnje si z omelcem ga omela.

Ko se kruh je ohladil,
si odrezala mi krajec,
ki se kot pogača, draga mama,
mi v ustih je topil.

Danes je spet petek,
naša peč več ne stoji,
a v srcu mojem, draga mama,
spet po kruhu tvojem zadiši.