Veš, pogrešam te.
Izgubila sem tvoj naslov,
a tvoja slika v meni je še živa
tako kot tistega dne,
ko sva se spoznali.
Verjetno takrat še nisva vedeli,
da bova prijateljici postali.
Zaupala si mi mnogo
in za to ti hvala.
Videla sem tvojo
odločnost in zagnanost,
mene spraševala si za svet,
bodrila me, spodbujala,
kot sestra si mi bila.

Le kaj je bilo na meni,
da si si želela mojega prijateljstva?
Zdaj bi ti rada voščila,
pa nimam tvojega naslova,
niti se nič več ne srečujeva.
Kako je s tabo,
imaš izpite že za sabo?
Marsikaj bi ti še povedala,
če bi te srečala.
Si za eno kavico?
Greva k maši?
Se greva skupaj učit?
Ne pozabi me,
moja iskrica prijazna,
bodi mi še naprej
tako naklonjena…
Teh besed verjetno
ne boš nikoli brala,
a nekako bi ti
rada rekla HVALA…
In še to:
veš, pogrešam te.

Danijela Premzl