Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.
Ljubezen moje duše
Prispeval/a: Miran Zupančič dne
ponedeljek, 29. januar 2007 @ 19:53 CET
Danaja,
Prekrasno, enkratno, uf, kakšna predanost-zaupanje in zlitje ter strast. Kot, da govoriš:"In, da v tebi ljubim, sebe samo!" Danaja, ti si "terorist ljubezni." Napiši še kaj, kot to ti znaš.
Lep pozdrav in blagor temu, ki te ima,
Miran.
Prispeval/a: danaja... dne
torek, 30. januar 2007 @ 12:05 CET
Hoho…, Miran, ... "terorist ljubezni"? - Ja, v ljubezni živeti, v ljubezni umreti...
Vem, tistemu, ki deluje iz centra moči, pleksusa, se zdi moje pisanje o ljubezni naivno. A če izhajaš iz srca, je to normalno. Pesmi so izraz moje hvaležnosti za ljubezen. In kot da jih ne pišem jaz, piše jih - ljubezen.
Tudi tebi želim izpolnjenosti v ljubezni in te lepo pozdravljam,
Danaja
Prispeval/a: titanic dne
torek, 30. januar 2007 @ 13:36 CET
Pozdravljena Danaja in Miran!
Tole ravno nisem razumela in vaju prosim, kaj pomeni »terorist ljubezni«.
Meni se zdi naravno in mogoče tudi normalno (čeprav se meje normale ne da določiti), da človek, ki ljubi sebe, ljubi svojega dragega in če mu v svojem srcu »zmanjkuje« ljubezni, najprej partner to začuti. Kakor tudi obratno, ko v človeku raste ljubezen, začuti to tudi drugi, začuti sebe v njemu in njega v sebi. Meje (seveda ne fizične) se ne prepoznajo in ne čutijo, kje se ljubezen enega konča in ljubezen drugega začne.
Ljubezni se tudi ne da preštevati in tehtati. Takrat, ko je, se jo čuti in ve, srce to prepozna kot vseobsegajoča moč s katero sta oblita oba, ki se ljubita. V ljubezni ni strahu in trpljenja, bolečina pa je. Bolečini se ne da izogniti, lahko pa z razumom prekinemo trpljenje, ki bi jo morda prinesla neka navidezna »ljubezen«, ki to ni.
V ljubezni ni nič in je vse, je neskončnost in doživet vsak trenutek.
Ljubezen obstaja za tistega, ki si dovoli odpreti svoje srce in povabiti ljubljenega k sebi brez strahu, da bi nas ranil, brez preračunljivosti, brez posedovanja in lastninjnja, brez zahtev in pričakovanj.
S hvaležnostjo pozdravljam ljubezen, ki se zgodi, ko se mi odločimo.
S ponižnostjo odpiram srce in zaupam, da me nihče ne more raniti, ker me varuje On.
Z radostjo pošiljam toliko ljubezni kot jo premorem osebi, ki jo upa sprejeti, se ne prestraši in zna ceniti.
Prispeval/a: danaja... dne
torek, 30. januar 2007 @ 14:37 CET
Pozdravljena, Melita.
»Terorist ljubezni« - jaz sem ta izraz razumela in vzela kot - hec. Ja, prav prisrčen hec!
In še tako jemljem in se smejim. Veš, večkrat so mi že poočitali, da preveč pišem o ljubezni, kot da že posiljujem z njo. – Saj veš, drug drugemu smo ogledala in v ogledalu včasih kdo uzre svojo lastno bolečino; pa še zaveda se je ne – le znervira ga nekoga pisanje. A drug drugemu smo učitelji!
(Ne razumi napak, zgoraj nisem mislila tebe; sem vesela, da si izpostavila, kar te je zmotilo.)
Vesela sem, ker se odpiraš ljubezni, ker jo živiš!
Naj te pot do brezpogojne ljubezni vodi skozi čim manj bolečine!
NE ZAMUDITE
Te poljubljam po očeh,
Ljubezen moje duše
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 29. januar 2007 @ 19:53 CET
Prekrasno, enkratno, uf, kakšna predanost-zaupanje in zlitje ter strast. Kot, da govoriš:"In, da v tebi ljubim, sebe samo!" Danaja, ti si "terorist ljubezni." Napiši še kaj, kot to ti znaš.
Lep pozdrav in blagor temu, ki te ima,
Miran.
Ljubezen moje duše
Prispeval/a: danaja... dne torek, 30. januar 2007 @ 12:05 CET
Vem, tistemu, ki deluje iz centra moči, pleksusa, se zdi moje pisanje o ljubezni naivno. A če izhajaš iz srca, je to normalno. Pesmi so izraz moje hvaležnosti za ljubezen. In kot da jih ne pišem jaz, piše jih - ljubezen.
Tudi tebi želim izpolnjenosti v ljubezni in te lepo pozdravljam,
Danaja
Ljubezen moje duše
Prispeval/a: titanic dne torek, 30. januar 2007 @ 13:36 CET
Tole ravno nisem razumela in vaju prosim, kaj pomeni »terorist ljubezni«.
Meni se zdi naravno in mogoče tudi normalno (čeprav se meje normale ne da določiti), da človek, ki ljubi sebe, ljubi svojega dragega in če mu v svojem srcu »zmanjkuje« ljubezni, najprej partner to začuti. Kakor tudi obratno, ko v človeku raste ljubezen, začuti to tudi drugi, začuti sebe v njemu in njega v sebi. Meje (seveda ne fizične) se ne prepoznajo in ne čutijo, kje se ljubezen enega konča in ljubezen drugega začne.
Ljubezni se tudi ne da preštevati in tehtati. Takrat, ko je, se jo čuti in ve, srce to prepozna kot vseobsegajoča moč s katero sta oblita oba, ki se ljubita. V ljubezni ni strahu in trpljenja, bolečina pa je. Bolečini se ne da izogniti, lahko pa z razumom prekinemo trpljenje, ki bi jo morda prinesla neka navidezna »ljubezen«, ki to ni.
V ljubezni ni nič in je vse, je neskončnost in doživet vsak trenutek.
Ljubezen obstaja za tistega, ki si dovoli odpreti svoje srce in povabiti ljubljenega k sebi brez strahu, da bi nas ranil, brez preračunljivosti, brez posedovanja in lastninjnja, brez zahtev in pričakovanj.
S hvaležnostjo pozdravljam ljubezen, ki se zgodi, ko se mi odločimo.
S ponižnostjo odpiram srce in zaupam, da me nihče ne more raniti, ker me varuje On.
Z radostjo pošiljam toliko ljubezni kot jo premorem osebi, ki jo upa sprejeti, se ne prestraši in zna ceniti.
lp Melita
Ljubezen moje duše
Prispeval/a: danaja... dne torek, 30. januar 2007 @ 14:37 CET
»Terorist ljubezni« - jaz sem ta izraz razumela in vzela kot - hec. Ja, prav prisrčen hec!
In še tako jemljem in se smejim. Veš, večkrat so mi že poočitali, da preveč pišem o ljubezni, kot da že posiljujem z njo. – Saj veš, drug drugemu smo ogledala in v ogledalu včasih kdo uzre svojo lastno bolečino; pa še zaveda se je ne – le znervira ga nekoga pisanje. A drug drugemu smo učitelji!
(Ne razumi napak, zgoraj nisem mislila tebe; sem vesela, da si izpostavila, kar te je zmotilo.)
Vesela sem, ker se odpiraš ljubezni, ker jo živiš!
Naj te pot do brezpogojne ljubezni vodi skozi čim manj bolečine!
S toplimi pozdravi,
Danaja