Hrepenim po besedah,
ki se v prava dejanja spremene.
Še vedno berem svojo zgodbo,
ki življenje piše jo,
vedno znova jo primerjam
s tisto, ki se boljša zdi.

Vem, sprejeti moram dejstva,
ki so del preteklosti,
a prihodnost mi tako neznana
iz dneva v dan naproti prihaja,
da se resno sprašujem,
od katere točke iz preteklosti naj nadaljujem.



Rada ponavljam in popravljam,
vedno vsemu iščem pomen.
Rada bi zgodbo,
ki je še nihče ni imel.
Táko bi rada,
ki v njej vselej dobro zmaga.
Rekli mi boste, da sem osladna.
A se v meni pretaka le kanček idealizma.

Danijela Premzl