Zdi se da ob meni
na veke boš stal.
Mehko si posteljo
duši postlal.

Globoko in tiho
v meni živiš.
A vendar me iz
svojih oči ne izpustiš.

Po poti življenja
me vodiš.
Tudi, ko ni te
Ob meni ti hodiš.

Nekoč, ponoči,
misleč, da so sanje.
Sem vate jaz zrl,
ko gledal si vanje.

Kdo si ti,
ki po rožah dišiš?
Nimaš kril
pa vendar lebdiš.