Te z drugimi včasih gledam očmi,
in nežno kot puha dih čustvo se v meni rodi,
me gane pogled tvoj, oddaljeni zven bolečine,
ko v njem luč mladega fanta izgine.

Vidim tvoje skrbi, pa čeprav ti zatajil jih bi,
globoko v duši strah, za njim bolečino zakrito,
pretežko takrat - a če vzel v močne bi jo roke zdaj,
zgubila krutosti bi svoje težo - pa ti kot mali si otrok

in namesto tebe poljubljam rane boleče režo.

Ne boj se mehke moje roke, da bi jo objela,
strup pelina ven s poljubom nežnim vzela!
Kot v božanskem stiku najinih teles,
ko več ne veš, kje sem jaz, kje ti,

mi ne skrivaj je, saj jaz sem - ti.

Sem zate vila z dolgimi lasmi, v obleki beli, rožnati…
se v ljubezni moje nasloni naročje, SRCE ODPRI.