Piše: Nina Leskovar

Ali tudi vas zgornji naslov spominja na reklamo za Redbull? Sedaj, ko razmišljam in pišem o ljubezni, me vsaka stvar spomni nanjo. Marjetice na okenski polici, sončni žarek, školjka iz Škotske, kartica iz Bohinja, lučka na mizi, svečnik, smreka na vrtu, sinje-modro nebo. Nekako vzneseno začnem premišljevati o njej. V vsako stvar je vtkan kanček ljubezni. Celo žebelj na steni mi govori nekaj o njej. Nekje sem slišala misel, da štejejo samo tista dejanja, ki jih naredimo iz ljubezni. In spomnim se še misli iz Malega princa: "Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno." Ti dve misli mi odstirata delček narave ljubezni. Prva misel mi govori o pomenu ljubezni, druga kako ljubezen deluje oz. kako jo lahko uporabim.

Ja, ljubezen daje čisto drugačen smisel našim dejanjem, mislim, počutju. Če nekaj naredim v imenu ljubezni, potem ima to dejanje globlji, bolj izpolnjujoč smisel. Skrivnost je tudi v dajanju. Na videz nasprotujoča izjava je, da s tem ko druge obdarujemo, postanemo tudi sami bogati. Več ljubezni izražamo, bogatejši smo. Se spomnite kako izpolnjujoč je občutek, ko nekoga iz vsega srca ljubite? Kako takrat ljubezen premaguje vse ovire, ki se nam postavijo na pot? Pravijo, da v ljubezni ni nič nemogoče. To je čisto res, kajti ljubezen skriva v sebi prav posebno moč.

V ljubezni je skrita volja, živost, pogum, pa tudi sočutje, nežnost, milina. Ljubezen je hkrati trdna in nežna, skromna in bogata, živa in umirjena, tiha in glasna. Kako pa se vse to kaže v našem vsakdanjem življenju, v medsebojnih odnosih in v odnosu do sebe? Kot sočutje, radost, sreča, varnost, zaupnost, odgovornost, skrbnost, pravičnost, odpuščanje, spolnost, nežnost in seveda drobne pozornosti, ki jih namenimo sebi in drugim. To so izrazi naše ljubezni.

Ljubezni ni potrebno igrati ali je ustvarjati. Ljubezen je v nas in samo dovoliti moramo, da se prelije skozi naša čustva, besede, dejanja in odnose. Ljubezen ima sposobnost, da nam odstre drugačen pogled na druge ljudi, na odnose, na življenje. Ima moč, da nas dvigne nad ustaljene miselne in čustvene vzorce, po katerih sicer delujemo. Skozi oči ljubezni lahko uzremo pravo bistvo stvari in sočloveka lahko pogledamo s srcem. To pomeni, da vidimo preko zunanjega videza, preko vlog (partner, otrok, starš, prijatelj, .), preko lastnosti, ki jih nekomu pripisujemo, preko družbenega statusa, izobrazbe,.. Videti bistvu v sočloveku je včasih pravi izziv. Kako lahko gledamo z ljubeznijo nekoga, ki nas je prizadel? Svojega vedno zahtevnega šefa? Tarnajočo sosedo? Manipulativnega prodajalca? Ni ravno preprosto, hkrati pa ni nemogoče.

Vsaka stvar ima več zornih kotov. Če uporabljamo samo enega in ostale izključimo, si s tem omejimo pogled na življenje. Ko gledamo nekoga samo skozi prizmo naših miselnih predstav, se lahko hitro ujamemo v past 'etiketiranja': zahteven šef, manipulativen prodajalec, tarnajoča soseda. Tako sočloveka marsikdaj ne spoznamo zares in ga doživljamo samo skozi naše prepričanje - etikete. Če gledamo nekoga z vidika naših čustev, se odzivamo na drugega s simpatijo ali antipatijo, nekdo nas privlači, drugi odbija. Kakšna je tretja možnost? Gledanje s srcem. To pomeni, da se potrudimo pogledati mimo svojih etiket, da presežemo simpatijo ali antipatijo in odpremo svoje srce. Gledati s srcem pomeni spoštovati drugega kot človeško bitje (kar še ne pomeni, da se vedno strinjamo z njim ali da odobravamo vse kar stori). Izraz ljubezni je spoštovanje sebe in drugih. Mogoče se boste vprašali zakaj pa bi sploh gledali s srcem? Ali ni dovolj, da mi je nekdo npr. simpatičen? Ja, včasih je dovolj. Vendar nas gledanje skozi prizmo naših predstav in čustev pušča na površini in na ta način ne moremo zajeti globine. Ljubezen ima težnjo, da povezuje. Ljubezni je mar za druge. In gledanje s srcem prinaša notranje zadovoljstvo in globino v odnosih.
Poletite na krilih ljubezni do sebe in do drugih!

Nina Leskovar

Vir: www.cdk.si/sci