Učenje mnogo več je kot priprava na življenje -
v resnici je nenehno, nepretrgano zorenje!

Moder človek se uči od vsakogar, od vseh,
predsodke in prepričanja pušča ob straneh.
Moder človek je pogumen, kadar se bori
z lastnimi napakami in pomanjkljivostmi.

Brez akcije učenje ni učenje -
le akcija učenju da življenje!
Če te uporaba znanja ne zanima,
si na istem kakor ta, ki znanja nima.

Najvarneje in najceneje,
brez tveganja in najhitreje
ljudje se iz napak učijo,
ki drugi jih ljudje storijo!

Le kako naj šola nas nečesa nauči,
če pa za napake nenehno nas kaznuje?!
Vsaka kazen le občutek krivde v nas vzbudi -
le kdo na tak način se rad izobražuje!

Kadar s svojo glavo ne razmišljaš,
in le rezultate prepisuješ,
res neumen si, če si domišljaš,
da naloge s tem že obvladuješ!

Ljubezen do učenja v otrocih uničujemo,
ko jim ničvredne, plehke nagrade podeljujemo:
zlate zvezdice, čebelice, točke, spričevala... -
nagrada jim občutek le večvrednosti bo dala!

Če učenca boš prisilil, da ravnal bo prav,
se ti z nasprotovanjem in s trmo bo odzval.
Če pa mu dovolil boš, da se bo sam odločil,
sam se na ravnanje pravo bo osredotočil!

Povprečnež uči se iz lastnih napak,
iz tujih napak vsak uči se razumnež.
Ničesar iz zmot ne nauči se bedak,
naprej še ostaja bedak in neumnež.

Kaj hujše je: nevednost ali nezanimanje?
Ne vem, in če iskren sem, tudi ne zanima me!

Avtorica misli: Ljuba Žerovc