Vem, da si nekje.
Da skrivaš svoje srce.
Zame le.
Da mi boš vse!

Vem, da me čakaš še.
Da čakaš da odrastem,
da prihajaš, počasi a prišel boš že!
samo da moje drevo še malo zraste.

Da se moje morje umiri.
Da se jadro posuši.
ki so ga valovi popolnoma premočili,
ni se vdalo, čeprav so ga tako močno usločili.

Trdno je! Čeprav je jokalo od strahu.
Ne bo se vdalo.
Na koncu bo vedno vzdržalo,
čeprav bodo z njega lile reke potu.

Trdo bo delo, trdo bo čakanje nate.
Pripravljam ti že pisane kravate.
Čakam da te mesec prebudi.
Da prideš in ostaneš tu vse moje dni.

Jadro te čaka,
da boš krmaril mojo ladjo življenja.
Po vseh poteh, nasmehov in trpljenja,
čaka te in morje se pretaka.

In jaz vem, da si nekje,
ker enostavno moraš biti.
Jaz vem, da ko odrastem moraš priti.
In vem, da mi boš vse.

Čakam te, in si želim.
Da prideš kmalu, da kmalu dozorim.
Čakam te, da prideš in me umiriš.
Ti, ki ljubezen zame na dlani držiš.

Vem da si!
Ker preprosto moraš biti.
Pridi, da sonce zažari
in se vžge srce.