V zvezdnem soju gledam znamenja
tam daleč in svetloba polni svoje ležišče
v mojem srcu. Tam vzhaja mesec,
v meni utišana potešenost
s komaj zašito praznično obleko luči.

Ponavljajoči se dnevi v usodnem krogu
življenja odpirajo vrata moje duše
čez most utripov v novi čas.
Vdihnem utišana, popolnoma predana,
z zaprtimi očmi globoko zapredena v sanje,
prebujena in na novo rojena
poniknem vase, v notranjost same sebe.

V meni gori majhna lučka.
Merim čas kot ljubezen.
Nosim v sebi embrio duha.
Opazujem in čakam,
da vam razveselim srce
in se pripravljam na rojstvo besed:
SREČNO 2007