Ozrimo se še enkrat k letu, ki odhaja v poslednjem krču, s svojim naukom in svojo dediščino. Izdihnimo ga brezglasno s zbranimi mislimi slovesa in z zbrano dušo poglejmo v prihodnost.

Rojeva se novo leto 2007 tako otroško, mlado in skrivnostno, v isti zakonitosti nastajanja in prihajanja kot staro, istih vzrokov z iskanjem lastnih poti, poglobitev, spoznanja in razsvetljenja.

Leto odmira in mi stojimo odprti proti čudežu, da vse kar nam bo novo leto prineslo nosi v sebi srečo, radost, lepoto, dobroto in pravičnost ter mir vsem ljudem sveta. Novo leto naj bo bogato v setvi in žetvi!

Leto, ki prihaja, naj praznično zasije po Silvestrski noči na modrem nebu in mi bomo vstopili v notranjost novega časa in hodili stopinjo za stopinjo z nasmehom, hrepenenjem, upanjem in ljubeznijo v srcu, polni sijaja, tudi z mnogo lepih besed na ustih, z načrti in raznimi spodbudami za snovanje prihodnosti.

Sreča izvira iz skupnega delovanja, blagostanje iz skupnega dela, mir iz skupnega hotenja, ljubezen iz tkanja skupnih človeških vezi. S kakšno radostjo se ljudje poganjamo za svojimi cilji v novo leto. Kako se nam zdi življenje dragoceno, vsak naš cilj je kot žarek svetlobe, kot svetla lučka upanja v daljavi.

Poklon staremu letu, pozdrav novemu, ki prihaja! Pazljivo prisluhnimo njegovi glasbi, ki odpira in zapira srca. Dobrodošel človek v sveto reko tvojih dobrih dejanj iz ljubezni, nikoli potešen v svojih užitkih, ki se jim predajaš s slastjo. Še tako oddaljen cilj živi in diha.

Vse premalo pa ljudje premišljujemo o preobrazbi, o tistem območju na pragu lastnega duha, ki srce topi prav na tisti točki, kjer si najbolj želimo, da bi bil svet dober in human v znamenju človeške ljubezni. Zato bodimo dobri, prizanesljivejši, v nas naj se prebudi dremajoči duh in čustvo milosrčnosti in brezpogojne človeške ljubezni. Vse kar imamo bo nekega dne darovano. Pomagajmo bližnjemu živeti in mu razveselimo njegovo srce!

SREČNO V NOVO LETO 2007 Z LJUBEZNIJO!

Tatjana Malec