Si moj,
ko se zagledam v nebo.
in ko ugledam lune soj
lahko pozabim na temo.

Ni je več.
Čeprav ni zvezd na nebu,
le odmev volkov hropeč
je tam v daljavi, v luninem odsevu.

Jezna sem na volkove,
ki tulijo tja, kar v tri dni.
zaprla bi jih za zidove
in jih kaznovala z vsemi močmi.

Stradala bi njih potrebe
razkladala njihove kosti.
Da bi ne ostale le njihove besede,
bi jih prebičala še do krvi.

Si moj,
se zavem šele sedaj.
Moj, ko vidim lunin sijaj.
in grem s teboj.

V vesolju polnem bedarij,
po mavrici iz harmonij.
Grem s tabo, ki si moj, zapet
in narisat svetu cvet.