Takrat sem si želel,
v tujih rokah,
tople kože,
zorane njive,
kjer sadil bi rože,
le želel,
imeti nisem smel.

Ko sem božal smrt in hlad,
mi ljubezen je ubil prehlad,
le kje bila si,
nisi vedela takrat,
še slutila nisi,
da v pekel,
sem te šel iskat.

Daleč sem letel,
ležal s pogubo,
objemal led,
verjel v čudeže,
se v upanju utapljal,
se spominjal,
imeti nisem smel.

Nisem te poznal
a sem te videl,
ne kot podobo,
nekaj v kar verjameš,
nekaj toplega,
le v glavi, čutil,
le imeti nisem smel.