O VZGOJI
Iz zbirke Anastazija

Postali smo starši, ki smo svoje otroke, tako kot so nas nekoč, ukalupili v sistem, kot da je blagodejen. Priznamo nasilje in vendar ga še vedno zganjamo nad svojim otrokom. Sistem ima samo en cilj. Ločiti tebe in Boga. Deluje pa vedno skozi starše in skozi tiste, ki se razglašajo za najpametnejše učitelje.

Iz človeka, ki se je otresel napadalnosti in koristoljubja, se rešil strahu in številnih drugih, kasneje dodanih številnih temnih čustev, izžareva svetloba ljubezni. Ni vidna, je pa močnejša od sončne svetlobe. To je njegova življenjska energija.

S takimi sposobnostmi razpolaga vsak novorojenec, dokler je v prostranstvu ljubezni in nič ni uničilo dobrega začetka. Prostranstvo ljubezni izvira iz maternice njegove matere, po rojstvu pa se samo razširja. Le človeku je dana možnost, da ga bodisi izpopolnjuje ali pa kvari. Obstaja poglavitna stvar pri vzgoji otroka. To je odnos do njega. Misli, ki jih oblikujemo v njegovi okolici. Kristusa je sposobna roditi samo tista mati, ki ima zaupanje in verjame, da se ji bo rodil Kristus. Samo če starši gojijo do otroka odnos, kot do Jezusa ali Mohameda, bo otrok sledil njihovi misli. Prizadeval si bo postati tak. Kdor zmore ozavestiti, začutiti Stvarnikova dejanja, ter njihov smisel in namen, lahko tudi za svojega otroka ustvari svetel in srečen svet.

Enotnega sistema za vzgojo otrok ni mogoče najti že za to, ker mora vsakdo najprej samemu
sebi odgovoriti na vprašanje koga bi rad vzgojil v svojem otroku. Najprej mora sam postati tak, kakršen želi, da bi bil njegov otrok. Če ne more biti srečen, mora ugotoviti, kaj ga pri tem ovira. Vzgoja otrok je vzgoja samega sebe. Ljudje podcenjujejo dogajanje pred rojstvom, zato mnogim otrokom ne odkrijejo vseh ravni bivanja, ki so lastne samo človeku, in že zato neizogibno rojevajo pohabljence. Človek se lahko rodi ne le zunanje pohabljen; njegovo telo je lahko navidez povsem normalno, toda v njem je še drugi Jaz, kompleks vseh energij v slehernem človeku pa mora biti popoln. To obsega um, čustva, misli in še marsikaj drugega. Če bi zdravniki sprevideli kakšni so lahko um in kompleksi človeških energij v idealnem stanju, potem bi med otroci, ki se rojevajo v svetu, le redki veljali za normalne. Tehnokratski svet nikakor ne želi dopustiti, da bi se pri rojenih otrocih tri glavne točke zlile v eno. Hočejo, da bi se niti z božanskim razumom pretrgale in to se pred rojstvom otroka dejansko dogaja. Potem človek tava po svetu iščoč to vez, vendar je nikakor ne more najti.

Človek se v marsičem oblikuje že pred prihodom na svet. Njegova vzgoja se mora nujno dotikati vsega vesoljnega stvarstva. Tistega, kar je uporabljal Bog, ko je ustvarjal svoje prelepe stvaritve, tudi njegov sin ne bi smel zanemarjati. Tri glavne točke, tri prvobitne ravni bivanja so starši dolžni predstaviti svoji stvaritvi. Prva točka človekovega rojstva se imenuje starševska misel. Naj se le spomnijo vsi, ki se danes imajo za starše, kot kakega so si v mislih predstavljali svojega otroka. Večino otrok je spočetih zaradi telesnih užitkov, toda človek, ki je podoba Boga, se ne bi smel pojaviti na svetu zgolj kot posledica užitkov.

Predstavljaj si drugačno situacijo. On in ona v globoki medsebojni ljubezni razmišljata o svoji bodoči stvaritvi in ob tem začneta graditi čudovit živ dom. Predstavljata si, kako bosta njen sin ali hči srečno živela na tem mestu. Ko bo njun otrok slišal prvi zvok, bo to materino dihanje in žvrgolenje ptic, božjih stvaritev. Potem nadaljujeta z ustvarjanjem predstav o čudovitem življenju njunega otroka. Ko starša zasadita rodovno drevo in opredelita prvo točko, jima ta prikliče pomoč planetov pri stvaritvi novega življenja. Zelo je pomembna, nujna! Bolj kot vse, je povezana z Bogom, potrditev tega je, da boš ustvarjal podobno kot On. Vsemu na začetku služi misel. Potoki vseh energij v vesolju se združijo v točki, kjer se misel dveh v ljubezni zlije v eno.

Zbirko Anastazija lahko naročite na TUKAJ