Ljubezni ni več, je le strah preteči;
iz stihov mračnih pesem se prebuja.
Ljubiti bolj kot pesniti je nuja,
a muze slišijo moj glas proseči.

V temi osamljen iščem grad svetleči,
deželo čarno, ki duha obuja,
kraljestvo čudovito, kjer ponuja
lepota večna v luči se slepeči.

Božanska tam odmeva melodija,
Parnas v meglici se krasi bleščeči,
v višavah sončnih svoj zaklad razkrija.

Želim si v tvoja mehka polja leči,
predati ves se tebi, poezija,
edina slast, ki moram ti ustreči.