Kistusov kip
v Rio de Jeneiru
je postal zračen.
Nekaj božjega je povsod.
Tudi pred vrati Bele hiše.
George W. Bush ni utegnil
povesiti oči.
Spremembe nastajajo sproti.

Kristusova zavest se je usedla
na predsedniški stol.
Zaprl je duhove v steklenico
in ustavil njihovo žetev.
Pšenico v silosih
je namenil lačnim v Afriki.

Pregib kože,
pod katero leži
notranjost notranjosti,
je natrt z zamolčanostjo
v Iraku umrlih vojakov.

Menhatnsko brezposelno kurbico
je vzel za tajnico in ji naročil
naj več ne nastavlja
svojega materinskega gnezda
in naj se razcvete
v sijočo lilijo za rojstvo nedolžnih,
brez podedovanih grehov staršev.

Evropejcem je poslal
ladjo zobotrebcev, da si očistijo zobe
in jim naročil naj razjahajo lesene konje.
Vzel je stvari pod svoj nadzor
in postalo je jasno,
da bo ustvaril raj na zemlji
in posadil jabolčne nasade.

V enajstem nadstropju
je enajstega septembra
dvignil snežnobela jadra,
v katere se lovi srdito meso.
Izdatnost božje logike je mir.
Nekaj Kristusa je v vsakem srcu,
le poiskati je treba smisel razodetja
razprtega Kristusovega kipa
v Riu de Jeneiru.