Posloviti se hočem in osvoboditi
tiste brezmejne malo nore mladosti
in neotipljivih stvari, ki jih ni več,
a še bivakirajo v nekem šotoru
mladostnega spomina kot oklepna lupina,
kot vzorec v rečeh, ki me silijo, da bi
počela iste norosti, ki so me osvobajale let
in me opogumljale naj vendarle razprem
krila in se s počasnim plahutanjem
povzpnem navzgor, da ne bom kot ptica
prepozna v vzletu izgorela v vžigih slamnatih kop.