|  Med stebri plaho se prepleta
akant krasan, objema tvoje boke,
tančica spleta v vrste gibke loke,
enajst cvetov, za vsako iz soneta.
Je mar le sen, kar si srce obeta,
iz verzov tkan, ujet med tihe zvoke,
lahkotni ples, objet med rime sloke,
enajst cvetov sanjavega poeta.
Belina slopov marmornih razlije
akord zveneč, dih stihov je omama,
nasmeh arkad na tvojih prsih sije.
Obokov svod, ki dviga se nad nama,
v ljubezni so rojene melodije,
iz duše, ki ostaja večno sama.
|
NE ZAMUDITE
Enajst cvetov
Prispeval/a: danaja... dne sobota, 28. oktober 2006 @ 10:40 CEST
Kako lepo! Kot arhitekturi prefinjene štukature baročno lepoto dajejo,
je rimam tvojim umetelnim lepoto dalo srce mlado, po ljubezni hrepeneče …
Lepo pozdravljen, ki nisi več Žalostni Gad!
Zdaj ti ne bom rekla sorodna duša, sem pa vesela, da si svoje pesmi vzel ven iz temne omare in jih pokazal soncu. Čeprav sam govoriš o njih nastajanju, kot bi bile obrtniški izdelek, jih je lahko ustvarila le odprta, ljubeča duša.
Srce pa odpira in navdihuje tudi narava, ko bistvo njene Lepote nezavedno prehaja vate na dolgih poteh. Upam, da se boš še kdaj pustil odpreti polnemu doživljanju te lepote in morda bo toliko presežka, da bodo nastajale nove pesmi – tebi in nam v radost.
Pa dobre čase!
Danaja
Enajst cvetov
Prispeval/a: Ajda dne ponedeljek, 30. oktober 2006 @ 16:51 CET
iz verzov tkan, ujet med tihe zvoke,
lahkotni ples, objet med rime sloke,
enajst cvetov sanjavega poeta.
dopusti sanjati tvoje sanje.... vsaj za hip....
lp, ajda