Piše: Dario Cortese v novi Vivi www.viva.si

Za zahodni svet je ta goba menda nič manj kot čudežna, za Vzhod pa je le zdravilna. Tradicionalna kitajska medicina jo pozna kot poparek, kuhano ali v jedeh ter kot "aktivatorko krvi", a tudi po splošno spodbudnem vplivu na zdravje.

Med drugim pomaga pri težavah z želodcem, glavobolu, visoki ravni holesterola v krvi in aterosklerozi, pri visokem krvnem tlaku, boleznih jeter in sladkorni bolezni, uporabljajo pa jo še za krepitev imunskega sistema in zato tudi za lajšanje težav z gripo ali prehlada.
Ta gobja dobrodejnica je doma na Daljnem vzhodu, njeno splošno uveljavljeno ime pa je japonsko. Sestavljata ga imeni za vrsto kostanja, ši, na katerem samoniklo raste v gozdovih, in za gobo, take. Zdaj jo, zlasti na Vzhodu, na veliko gojijo, bodisi na deblih bodisi na žaganju.

Učinkovine
Tako kot gobe nasploh je tudi šitake kakovosten vir rudnin, nekaterih vitaminov in niti njene beljakovine niso zanemarljivega pomena. Toda bolj kot po teh "klasičnih" sestavinah je šitake znana, raziskana in vse bolj iskana zaradi polisaharidov, ki se v človeškem telesu izkazujejo po imunostimulativnem delovanju. Med njimi je še posebno učinkovit lentinan.

Učinkovanje
Zgornji seznam zdravstvenih težav, ki jih lajšajo ali zdravijo šitake, je še daljši in nekoliko dolgočasen, ker so na njem malodane vse bolezni civiliziranega sveta, o katerih slišimo ali se z njimi srečujemo vsak dan, in še kaka povrhu. S številnimi sodobnimi raziskavami podprte izkušnje tradicionalne medicine kažejo, da šitake pospešujejo delovanje jeter in jih ščitijo pred poškodbami. Izvleček micelija (podgobja) šitak se je v raziskavah izkazal po zaviralnem delovanju na raka jeter, klinično pa kot učinkovito zdravilo za hepatitis B.
Šitake so dobrodejne tudi za srce in ožilje, ker zmanjšujejo povečano raven skupnega holesterola v njej in izboljšujejo razmerje med LDL- in HDL-holesterolom v korist slednjega. Poleg tega redčijo kri in znižujejo krvni tlak, tako da redno uživanje teh gob lajša delovanje srca ter omogoča, da se kri pretaka skozi prožnejše in s plaki manj ali sploh neobloženo ožilje.

Šitake so deležne posebne pozornosti zaradi izrazito spodbujevalnega učinkovanja na imunski sistem. V raziskavah, ki potekajo že več kot tri desetletja in pol, so se, denimo, izkazale po zaviralnem delovanju na rakava obolenja, pri čemer je po dosedanjem poznavanju najučinkovitejša sestavina šitak lentinan. Ob podpori nekaterih drugih sestavin učinkuje tudi preventivno in zavira delovanje kancerogenov.

Ker šitake učinkujejo tudi protivirusno, potekajo poskusi z izvlečki micelija, s katerim so dosegli spodbudne rezultate pri zdravljenju aidsa. Poleg tega nekatere sestavine šitak delujejo protiglivično in protibakterijsko.

Odmerjanje in uporaba
Dnevni odmerki gob so različni, na primer od 3 do 4 grame suhih gob za splošno podporo zdravju ali 9 gramov proti povečani ravni holesterola, 8 svežih gob na dan pa bo zadoščalo proti visokemu krvnemu tlaku ali težavam z jetri. Za lajšanje težav s prehladom ali gripo je dovolj 8 gramov suhih gob, ki jih pripravimo kot poparek. Najprej jih prelijemo z malo vode in pustimo, da se napnejo. Nato jih na tanko narežemo in dodamo še malo vode, tako da jo bo skupaj za eno skodelico. Zavremo in pustimo stati pol ure. Potem tekočino popijemo, gob pa ne zavržemo, ampak jih pripravimo v tej ali oni jedi.

Nadejamo se lahko, da povprečno velika suha gobica tehta od 2 do 3 grame, kar pomeni, da bo za splošno okrepitev zdravja dovolj, če boste uporabili od 2 do 3 suhe ali sveže gobe na dan, vsak dan.

Kam po gobe
Na večjih tržnicah dobimo sveže, ker jih gojijo tudi pri nas, sicer so na voljo suhe. Te so navadno naprodaj v bližini kitajske hrane ali kar med njo. Ker šitake svoje veljave nimajo zastonj, spadajo med dražje gobe, ki pa so vsekakor vredne trajne naložbe.

Načini priprave
Ti so raznoteri in okusni. Pripravljamo jih kot druge gobe: v juhah, rižotah, omakah, s čebulo ali z jajci, pa čeprav na maslu. Zelo okusne so tudi surove; narezane na tanke lističe pa dodajamo solatam vseh vrst. Sveže gobe narežemo v jedi med pripravo, suhe dodamo kar cele ali razpolovljene.

Dario Cortese

Za pokušino
Pripravimo juho iz šitak: na oljčnem olju zmehčamo drobno narezano čebulo. Dodamo na koščke narezane gobice, ki naj jih ne bo manj kot za skodelico, in dva tanko narezana korenčka. Če je pri roki brokoli, ga nekaj dodamo v drugi polovici priprave, sicer se preveč razkuha. Kuhamo približno 10 minut ali dokler se korenček ne zmehča. Nato v juho stisnemo strok česna, solimo po okusu ali začinimo s sojino omako.

Razveselimo se tudi rižote s šitakami: v posodi raztopimo žlico masla in dodamo žličko plodov janeža, kumine ali komarčka. Nekajkrat premešamo, dodamo skodelo riža in na zmernem ognju mešamo nekaj minut. Nato zalijemo z 2 do 3 skodelami vode; količina vode je odvisna od vrste riža. Dodamo zvrhano skodelico na lističe narezanih svežih šitak (ali predhodno namočenih suhih) in po okusu posolimo. Pokrijemo in na nizkem ognju kuhamo 20 do 30 minut oziroma dokler se riž ne skuha. Nato pustimo pokrito posodo stati še 15 minut, da riž povsem vsrka tekočino. Jed po želji zabelimo s še malo masla, z zanimivim okusom se izkaže tudi laneno olje.