Okras jabolka je pecelj,
ki steguje svojo roko k drevesu,
ki je zanj cvetelo
in h koreninam, ki so ga hranile.
Rdeča barva stori njegovo obličje
materinsko, zelena barva pa izžareva
hvaležnost kamnu, ki je shranilo
vase ljubezen sonca in pogled očeta,
kjer se je vse začelo in ohranilo.

Jabolko je tisti čudež narave,
ki ga ponudi sonce človeku v dlan
in tisti čudež noči, ki sanja zvezde.
Z ugrizom v jabolko, začutiš
prečudovito ljubezen sokov,
ki so se medili in dozorevali zate,
da te ob jutranji jesenski rosi odžejajo.

Stegni roko v travo in poberi jabolko,
ki trepeta plašno rdečico krvi
v svojem belem krhkem tkivu.
Zleknjeno v travi čaka,
da se dvigne in dopolni s teboj.
Na svoji krošnji in v koreninah
ti je zapustilo spomin na svojo podobo,
ki se ti bo vsako leto prikazovala
preoblečena v sonce
in obrobljena z žuborečim studencem.