Ves cvet je imela ovit v nežno tkanino.
V njenih listih se je ujela rosa neba.
Leteče sledi metulja so božale nektar
razuzdane rože, ko je trgala ogrinjalo s sebe.
Jeziki sonca so plezali po voljni svili,
ko je pohota segla s svojim udom v tempelj
in cvetu obarvala pelod v šatulji,
kjer je piščal igrala svojo mlado kri
in slačila roži znotraj kožo,
ko je kri hotela zarivanje in odrivanje
in utiranje slasti po nagubanih poteh.
Sladka tekočina se polni in meša
z zrakom vodo in kri, da ustvarja
življenja izvir, ko seme svoje roža zori.

Čutila je cvet s sluzastim robom,
ko se je pustila mediti med stopinjami jutra.
Medtem ko je dihala slo in poželenje,
je dež rožo zalil in zadišala je v popku strasti.
Vitki ogenj na ustnicah iris je razburkal drget
vrelca iz dveh razprtih listov na stebelcu,
ki odpirajo vrata končnega v neskončnem
z lepljivo tekočino blaženosti
na vekah skrivnosti v pozlati mednožja.
V globinah potapljajoče se šumenje
in dihanje koralne ljubezni z nasmehom
in glavico zaščiteno z dlanmi
širi in krči v boke v nedogled,
ko želi iztisniti skoz obokane stene
ribo v vodne sanje oceana.