Zakaj se moja dlan ne more dotakniti tvoje,
zakaj ostajajo le želje ,
hrepenenje moje,
zakaj prebujanje strasti v sebi zadušiti moram?
Zakaj ne smem zavpiti na ves glas,
da ljubim te ?

Zakaj ne smem izreči,
da poljubov tvojih žejna moja usta so ?
Zakaj ne smem ljubiti se s teboj,
drhteti v objemu tvojem?

Ko bi lahko zavpila na ves glas,
duši moji dopustila dih svobodni,
ne bi dušila me in stiskala v svoj obroč jeklen,
mi dopustila ,
da dih bi moj bil spet lahak.

Zakaj le sebi govoriti moram,
da želim si tvojega objema,
da hrepenim po tvojih ustnicah gorečih,
da pogrešam tvojo nežno dlan,
šepet besed čarobnih na uho?

Zakaj so zvezde zapisale,
da za vedno ti boš ljubi moj ?
Zakaj mi sonce je dejalo,
z žarki božal vajina bom lica ?
Zakaj je luna obljubila,
da osvetlila najino bo pot,
kjer hodiva z roko v roki?
Zakaj se veter nagajivi je nasmehnil,
da s sapo nežno bo hladil razgreta lica?
Zakaj so kapljice dežja prisegle,
da lesket zanesle bodo v najine oči ?

Zakaj prav ta trenutek ne morem ljubiti se s teboj !? …