V daljnem mestu Wirani je vladal kralj, ki je bil prav tako bogat kot tudi moder. Zaradi bogastva so se ga ljudje bali in zaradi modrosti so ga ljubili.

V središču tega mesta je bil vodnjak, katerega voda je bila hladna in kristalno bistra. To vodo so pili vsi meščani, celo kralj in njegovi dvorjani, drugega izvira namreč ni bilo.

Neko noč, ko so vsi spali, je v mesto prišla čarovnica, zlila v vodnjak sedem kapljic čudnega napoja in rekla: Kdor bo sedaj pil to vodo, ta bo postal nor.

Naslednjega jutra so vsi prebivalci mesta z izjemo kralja in komornika pili vodo iz vodnjaka in, tako kot je napovedala čarovnica, postali nori. Tistega dne ljudje na ozkih ulicah in trgih niso govorili drugega kot: Kralj je nor. Naš kralj in gospod komornik sta izgubila vso razsodnost in takšen nor kralj nam ne more vlladati. Pahniti ga moramo s prestola.

Tistega večera je kralj naročil, naj mu prinesejo poln vrč vode iz edinega mestnega vodnjaka. Ko so mu jo prinesli, jo je veliko popil sam, ter jo dal piti še komorniku.

In veliko veselje je zavladalo v oddaljenem mestu Wirani, kajti njihov kralj in gospod komornik sta zopet prišla k pameti.

Kahlil Gibran