Zapihal je veter,
sonce se je skrilo,
nebo snežinko je spustilo.
Kot beli biser pada z neba,
snežinka za snežinko,
sled se pozna.

Pada snežinka, pada na drevo,
pada snežinka, pada na zemljo,
pada kjerkoli prostor dobi,
v naših očeh lepo se blešči.

Vso zelenje zdaj sneg krasi,
radost zimska se rodi,
vzemi smučke, vzemi sani,
na hrib se zdaj mudi.

Po hribu veselo sem se spustil,
malo levo, malo desno sem zavil,
nato pa naravnost z vso močjo,
joj, kako mi je lepo.
Spet levo, spet desno sem zavil,
z vejo po nosu sem dobil,
vse v redu je bilo,
sedaj pa objemam še drevo.

Dobro sem, nič mi ni,
le na pot se mi mudi,
rad na cilj bi že prišel,
ob vročem čaju se pogrel.

Zapihal je veter,
sonce se je skrilo,
mene pa veselje ni minilo,
po čaju ponovno na hrib se podam,
še kakšno novo drevo spoznam.