V poletnem času se nam zaradi izpostavljanja soncu po telesu pogosteje pojavljajo pigmentna ali materina znamenja, kot jih laično poimenujemo, v stroki pa jim pravijo melanocitni nevusi. Zaradi vpliva UV-žarkov, dednih lastnosti ter nekaterih drugih dejavnikov se melanociti na določenem delu kože razmnožijo, iz njih pa lahko, sicer redko, vznikne tudi maligni melanom, huda oblika kožnega raka.

"Melanom, rakasta celica melanocita, pogosteje nastane na koži brez znamenj. Težava pa je, ker se nam v življenju vedno znova pojavljajo nova znamenja in v zgodnjih fazah celo dermatologi z vso tehnologijo težko razločimo melanom od nenevarnega benignega znamenja," pravi asist. Borut Žgavec, dr. med., specialist dermatolog iz Dermatovenerološke klinike Kliničnega centra. Običajno se tumor spreminja hitreje kot navadna kožna znamenja, zato moramo biti pozorni na vsako spremembo na koži. Žgavec opozarja na rašče, ki se večajo in ne izginejo. Pozorni moramo biti tudi na pigmentno ali nepigmentno znamenje, ki raste, spreminja obliko in barvo ali samo od sebe prične krvaveti. NEVARNI MELANOM Maligni melanom je sedmi najpogostejši rak v Sloveniji, število obolelih se iz leta v leto veča, za njim obolevajo tudi mladi. Poleg njega sta med kožnimi raki pogostejša še bazalnocelični rak (bazaliom) in ploščatocelični rak. Vsi se v večini primerov razvijejo zaradi pretiranega ali tako imenovanega brutalnega sončenja, za nastanek melanoma so pogosto krive sončne opekline v otroštvu. Pojavljajo se tudi pri ljudeh, ki imajo temnejšo polt, vendar je nevarnost večja pri svetlopoltih, saj te sonce hitreje opeče. Zlasti to velja za rdečelase in svetlolase ljudi. NAJBOLJ UČINKOVITA JE ODSTRANITEV Medtem ko bazalnocelični in ploščatocelični rak ne predstavljata večje nevarnosti, saj se širita zelo počasi, je maligni melanom smrtno nevaren. "Melanom lahko prek limfnega sistema ali krvnega obtoka zelo hitro naredi zasevke po celem telesu. Zato je izredno pomembno, da ga odkrijemo dovolj zgodaj. Če je odkrit v zgodnji fazi razvoja (to pomeni, da je tanjši od 0,75 mm), je preživetje skoraj 100-odstotno," pravi Žgavec. Preživetje je odvisno od globine in ne površine melanoma. Klasična in najučinkovitejša metoda zdravljenja kožnega raka je kirurška odstranitev tumorja. Obstajajo tudi druge možnosti, vendar se, kot pravi dermatolog, rak v teh primerih raje ponovi. "Zdravljenje melanoma se nekoliko razlikuje od zdravljenja drugih oblik kožnega raka, tako na primer obsevanje, fotodinamična terapija in zmrzovanje, ki jih uporabljamo pri zdravljenju bazalnoceličnega in ploščatoceličnega raka, pri melanomu ne pridejo v poštev. Novost na slovenskem trgu je krema imiquimod, ki se uporablja za površinsko zdravljenje bazalnoceličnega in ploščatoceličnega raka v začetnih stadijih," še dodaja Žgavec. www.dnevnik.si