Zgodba govori o kralju v Afriki, ki je imel dobrega prijatelja s katerim sta zrasla skupaj. Ta prijatelj je imel navado, da je na vsako situacijo, ki se mu je pripetila v življenju (slabo ali dobro) dejal: »To je dobro.«

Nekega dne sta kralj in njegov prijatelj odšla na lov. Prijatelj je pripravljal in polnil puške za kralja. Prijatelj je očitno naredil nekaj narobe pri pripravi ene izmed pušk, saj, ko je kralj ustrelil iz nje, mu je odneslo prst.

Po ogledu situacije je prijatelj kot vedno pripomnil: »To je dobro.« A kralj se ni strinjal: "to niti slucajno ni dobro" je zavpil in dal svojega prijatelja zapreti.

Približno leto dni kasneje pa je kralj lovil v krajih, ki so bili nevarni in s strani plemstva odsvetovani. Ujeli so ga kanibali, ga zvezali in odpeljali v svojo vas. Pripravljati so začeli dračje za ogenj in kol na katerega bi ga privezali in nato spekli.

Ko so ga potiskali proti ognju so opazili, da kralju manjka prst. Bili so vraževerni in nikoli niso pojedli nobenega človeka, ki ni bil cel. Tako so kralja odvezali in ga spustili.

Ko se je kralj vrnil domov, se je spomnil na dogodek, kjer je izgubil prst. Kesal se je, ker je prijatelja poslal v zapor. Takoj je odšel tja, da bi spregovoril s prijateljem. Prav si imel, mu je dejal, dobro je bilo, da sem izgubil prst in mu povedal celotno zgodbo, ki se mu je zgodila. »Tako mi je žal, da sem te poslal v zapor za tako dolgo. To ni bilo lepo od mene. Oprosti mi!« je dejal.

»Ne«, pravi prijatelj, »to je dobro«.

»Kako misliš, to je dobro, kaj je dobrega v tem, da sem poslal svojega prijatelja za eno leto v zapor?« razburjeno vpraša kralj.

»Pomisli!« pravi prijatelj: »Če ne bi bil v zaporu, bi bil s teboj!«

Situacije, v katerih se znajdemo, morda res vedno ne izgledajo rožnate, a to je odvisno iz katerega zornega kota pogledamo na njih!

Vir: Christian Godefroy